-
scrostatura f krušenje; odkrušeno mesto
-
scudetto m šport značka; ekst. prvo mesto, državno prvenstvo:
squadra da scudetto možen, verjeten prvak
vincere lo scudetto postati državni prvak
-
sdrucio m (pl. -ci)
1. toskansko raztrg, raztrgano mesto, luknja
2. med. raztrganina
-
sdrucitura f raztrgano mesto
-
secco
A) agg. (m pl. -chi)
1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh
2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla
3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire
4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti
5. suh (vino)
6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)
B) m
1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka
2. suša
3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika
-
sfrangiatura f cefranje na resice; scefrano mesto
-
slabbratura f okrušenje; okrušenost; okrušeno mesto
-
sostituire
A) v. tr. (pres. sostituisco)
1. zamenjati; nadomestiti, nadomeščati
2. kem. substituirati, zamenjati; nadomestiti, nadomeščati
B) ➞ sostituirsi v. rifl. (pres. mi sostituisco) zamenjati, priti na mesto drugega:
la democrazia si è sostituita alla dittatura demokracija je zamenjala diktaturo
-
strappo m
1. trganje, paranje
2. raztrgano mesto, luknja:
strappo muscolare med. nateg mišice
rammendare gli strappi pokrpati luknje
3. pren. izjema; prekinitev:
a strappi s prekinitvami, s presledki
dare uno strappo nenadoma prekiniti zvezo
fare uno strappo alla regola narediti izjemo v pravilu
4. pren. pog. vožnja (z avtoštopom):
chiedere uno strappo štopati
5. šport poteg (kolesarja na vzponu, da bi pobegnil zasledovalcem); poteg (pri dviganju uteži)
6. umet. snetje freske (za prenos na drugo podlago)
-
tēnero
A) agg.
1. mehek
2. mlad; nežen:
pianticella tenera mlada rastlinica
3. nežen, občutljiv; ljubezniv; blag:
un educatore troppo tenero preblag vzgojitelj
padre tenero ljubezniv oče
parole tenere nežne besede
B) m
1. mehki del (česa); pren. občutljivo mesto; šibka točka
2. simpatija, ljubezen:
fra i due ragazzi c'è del tenero mlada se imata rada
-
vetta f
1. vrh; vrh gore, gora
in vetta na vrhu
giungere in vetta priti na vrh
2. pren. vrh, prvo mesto:
la vetta della classifica vrh lestvice
3.
vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave
4. vrh veje:
tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)
5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)
6. navt. konec vrvi (pri škripcu)
-
adatto agg. primeren, umesten; sposoben:
questa cravatta è molto adatta al colore del tuo abito ta kravata lepo pristaja k barvi tvoje obleke
è un ragazzo poco adatto agli studi fant ni prav sposoben za študij
è il luogo meno adatto per discutere to je najmanj primerno mesto za razpravljanje
-
affluire v. intr. (pres. affluisco)
1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto
2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi
-
akcéntski (-a -o) adj. (naglasen) di, dell'accento:
akcentsko mesto posizione dell'accento
-
allagare v. tr. (pres. allago)
1. poplaviti, preplaviti
2. pren. preplaviti, preplavljati, napolniti:
la città è allagata di turisti mesto je preplavljeno s turisti
-
altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina
-
angolo m
1. mat. kot:
angolo acuto, retto, ottuso ostri, pravi, topi kot
gli angoli dell'occhio, della bocca očesni, ustni kotički
2. vogal:
l'angolo della strada cestni vogal
3. pren. kotiček, skrit kot:
un angolo tranquillo miren kotiček
un angolo fuori mano odročno mesto
in ogni angolo vsepovsod
angolo morto voj. mrtvi kot
-
artikulácija (-e) f
1. lingv. articolazione:
mesto artikulacije punto, luogo di articolazione
2. muz. articolazione
3. anat. articolazione:
ramenska artikulacija articolazione omerale
-
assediare v. tr. (pres. assēdio)
1. oblegati:
i nemici assediarono la città sovražniki so oblegali mesto
2. pren. obkoliti; blokirati:
i dimostranti assediarono l'ambasciata demonstranti so obkolili veleposlaništvo
3. pren. nadlegovati, zasuti, zasipati (z):
lo assediarono di domande zasuli so ga z vprašanji
-
battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt