Franja

Zadetki iskanja

  • abisso m brezno, prepad (tudi pren.):
    gli abissi del mare morska brezna
    un abisso di pene brezno bolečin, neskončne bolečine
    tra le tue e le mie idee c'è un abisso med tvojimi in mojimi pogledi je prepad, najini pogledi so popolnoma različni
    essere sull'orlo dell'abisso biti na robu prepada
  • affogare

    A) v. tr. (pres. affōgo) utopiti, utapljati, zadušiti (tudi pren.):
    affogare una delusione nel vino utapljati razočaranje v vinu
    affogare una ragazza pren. slabo omožiti dekle

    B) v. intr. utoniti, utopiti se, zadušiti se:
    affogò nel fiume utonil je v reki
    affoga nel cappello klobuk mu kar pleše na glavi
    affogare in un bicchiere d'acqua pren. utopiti se v kozarcu vode, zmesti se pred najmanjšo težavo
    bere o affogare pren. izbirati med dvema slabima možnostma
    affogare nell'oro valjati se v bogastvu
    affogare nei debiti utapljati se v dolgovih

    C) ➞ affogarsi v. rifl. (pres. mi affōgo) utopiti, utapljati se
  • afinitéta (-e) f

    1. (podobnost, sorodnost) affinità, somiglianza; vicinanza:
    med njima je duhovna afiniteta tra loro (due) c'è un'affinità spirituale

    2. (nagnjenje, naklonjenost) simpatia, attrazione

    3. biol., kem., mat. affinità
  • alitare v. intr. (pres. alito)

    1. dihati; pihljati; (z nikalnico) pisniti, črhniti:
    il vento alitava tra le foglie veter je pihljal med listjem
    nessuno alitava nihče ni pisnil

    2. pren. knjižno veti
  • altalenare v. intr. (pres. altaleno)

    1. gugati se

    2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
    altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo
  • analogia f

    1. analogija; podobnost:
    è evidente l'analogia fra le due opere podobnost med obema deloma je očitna

    2. jezik nalika, analogija
  • annaspare

    A) v. intr. (pres. annaspo)

    1. kriliti, grabiti z rokami po zraku

    2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati

    3. pren. zmesti se, zaplesti se:
    annaspare nel parlare zmesti se med govorom

    B) v. tr. naviti, namotati
  • annoverare v. tr. (pres. annōvero) šteti, prištevati:
    lo annovero tra i miei più cari amici štejem ga med svoje najdražje prijatelje
  • appiccicare

    A) v. tr. (pres. appiccico)

    1. prilepiti, nalepiti:
    appiccicare un francobollo nalepiti znamko

    2. pren. primazati, vzdeti:
    appiccicare uno schiaffo primazati klofuto
    appiccicare un soprannome dati, prilepiti vzdevek

    B) v. intr. lepiti se, biti lepek:
    il miele appiccica med je lepek

    C) ➞ appiccicarsi v. rifl. (pres. mi appiccico) lepiti se, obesiti se (tudi pren.):
    è un noioso che si appiccica a tutti sitnež je, ki se obesi na vsakogar
  • ascendēnte

    A) agg. dvigajoč se, rastoč:
    scala ascendente glasba rastoča lestvica
    dittongo ascendente rastoči dvoglasnik

    B) m

    1. vpliv, ugled, avtoriteta:
    avere un forte ascendente sugli alunni uživati veliko avtoriteto med učenci

    2. astr. ascendent, podznak

    3. pravo prednik
  • ascrivere* v. tr. (pres. ascrivo)

    1. prišteti, prištevati; uvrstiti, uvrščati; vpisati; dodati:
    ascriversi fra i soci sostenitori vpisati se med podporne člane, postati podporni član

    2. pripisati, prisoditi, šteti:
    ascrivere qcs. a lode di qcn. šteti komu kaj v čast
  • asino

    A) m

    1. zool. osel (Equus asinus)

    2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
    fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
    legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
    lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
    calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
    a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
    bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
    fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
    è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
    asino risalito obogateli kmetavzar
    PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak

    B) agg. redko neveden, neotesan, bedast
  • attinēnza f

    1. zveza, odnos:
    non c'è attinenza tra ciò che dici e ciò che fai med tem, kar govoriš, in tem, kar delaš, ni nobene zveze

    2. sorodstvena, prijateljska vez

    3.
    attinenze pl. pritikline, aneksi:
    ho venduto il podere e le relative attinenze prodal sem posestvo s pripadajočimi pritiklinami
  • attrito m trenje (tudi pren.):
    vi è fra loro un certo attrito per questioni d'interesse zaradi interesov je med njima nekakšno trenje
  • avvampare v. intr. (pres. avvampo)

    1. vneti se, razplameneti se, goreti (z močnim plamenom), razgoreti se:
    fra la sterpaglia è avvampato un gran fuoco med suhljadjo se je vnel močen ogenj

    2. vžgati se; zardeti, pordeti (tudi pren.):
    avvampare per la vergogna, dalla collera pordeti od sramu, od jeze
  • ballare

    A) v. intr. (pres. ballo)

    1. plesati:
    ballate con noi zaplešite z nami

    2. skakati, poskakovati:
    ballare per la gioia skakati od veselja
    ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

    3. pozibavati se, majati se:
    la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

    4.
    far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
    far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
    far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

    5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
    la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

    B) v. tr. plesati:
    ballare un valzer plesati valček
    PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati
  • barcamenarsi v. rifl. (pres. mi barcameno) spretno ravnati, previdno krmariti, lavirati, znajti se:
    riesce a barcamenarsi fra l'ufficio e la casa spretno krmari med delom v pisarni in domom
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama