Franja

Zadetki iskanja

  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • muscolo m

    1. anat. mišica:
    avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice

    2.
    muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
    certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
    essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
    essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije

    3. meso (zaklane živine)

    4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica
  • nastrojèn (-êna -o) adj.

    1. di tendenze:
    konservativno nastrojeni ljudje gente di tendenze conservatrici

    2. di umore:
    dobro, veselo nastrojen di buonumore di umore allegro
  • naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
    težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
    poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
    kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
    na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
    iz navade per abitudine
    mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
    biti navada essere di prammatica
    v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • néki (-a -o)

    A) adj. uno, qualche, tale:
    na neki način se bo stvar uredila in quache modo regoleremo la faccenda
    telefoniral je neki Bole ha telefonato tale Bole

    B) néki adv. (poudarja ugibanje) mai:
    kako neki živijo ljudje v tem zakotnem kraju?! come mai fa a vivere la gente in questa casa del diavolo?!
  • oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
    v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro
  • ónkraj

    A) adv. di là; in là:
    pren. biti že onkraj essere già morto, essere nell'aldilà

    B) ónkraj prep. di là di, al di là di, oltre:
    onkraj oceana oltreoceano
    onkraj Alp al di là delle Alpi
    onkraj Rokavskega preliva oltremanica
    hist. onkraj železne zavese oltrecortina
    ljudje onkraj meje la gente al di là del confine, d'oltre confine
  • počéz adv.

    1. obliquamente, diagonalmente, trasversalmente, di traverso, attraverso:
    avto stoji počez na cesti l'automobile sta di traverso sulla strada
    pretrgati list po dolgem in počez strappare il foglio per il lungo e per il largo

    2.
    kupiti, prodati počez comprare, vendere in blocco

    3. pren. in complesso, in generale:
    letina je bila počez kar dobra in complesso il raccolto è stato buono

    4. pren. (vsevprek) confusamente;
    ljudje so se objemali počez in povprek la gente si abbracciava confusamente
  • položáj (-a) m

    1. posizione, situazione:
    navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata

    2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
    položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
    položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase

    3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
    obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche

    4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
    imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
    pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri

    5. condizione, status:
    položaj žensk la condizione femminile, della donna
    monopolni položaj condizione di monopolio

    6. ekst. situazione:
    biti kos položaju essere all'altezza della situazione

    7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione

    8. astr. posizione:
    položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
    navt. določiti položaj fare il punto
    neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
    pren. ključni položaj posizione chiave
    zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
    položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
    voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti
  • popáčen (-a -o) adj. alterato; stravolto; snaturato; mistificato; depravato:
    moralno popačeni ljudje gente moralmente depravata
  • porájtati (-am) imperf. pog. (meniti se) curarsi di qcn., badare a qcn., a qcs., tenere in conto:
    ljudje ga sploh ne porajtajo la gente non lo tiene in nessun conto
    pog. ne porajtati česa fregarsi di qcs.
  • poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
    poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
    poslovni stroški spese d'esercizio
    poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
    poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
    poslovni prostor ufficio, locale commerciale
    poslovni ljudje uomini d'affari
    poslovna dejavnost affari, business
    angl. poslovno leto esercizio
    poslovni dogovor, poslovno združenje pool
    angl. poslovni soudeleženec cointeressato
    poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari
  • povŕšje (-a) n superficie:
    suho in kamnito površje superficie arida e sassosa
    zemeljsko površje superficie terrestre
    splavati na površje venire in superficie, a galla
    pren. na površju so vedno eni in isti ljudje sono sempre le stesse persone ad essere nelle posizioni, nei punti chiave
  • premnóg (-a -o) adj. pren. molto, troppo:
    premnogi ljudje verujejo krivim prerokom molti, troppi credono alle lusinghe dei falsi profeti
  • preselíti (-sélim) | preseljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. trasferire; traslocare; trasportare; trapiantare:
    nasilno preseliti deportare
    preseliti v novo stanovanje traslocare nel nuovo appartamento
    vrtn. preseliti rastlino na drugo gredo trapiantare una pianta in un'altra aiuola

    B) preseliti se (-ím se) | preseljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. trasferirsi, traslocare, scasare; trapiantarsi; knjiž. trapassare, trasmutare; (masovno) sciamare, migrare:
    po vojni so se ljudje preseljevali s podeželja v mesta nel dopoguerra la popolazione migrò dalle campagne verso le città
    živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane quando viene a mancargli il cibo gli animali migrano
    brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje appena posso, voglio allargarmi
    preseliti se na deželo incontadinarsi
    preseliti se v mesto incittadinarsi, inurbarsi
    preseliti se na drug svet, v večnost trapassare, morire, passare a miglior vita
  • privréti (-vrèm) | privrévati (-am) perf., imperf.

    1. scaturire; sgorgare, zampillare; erompere (tudi pren.):
    iz kraterja je privrela lava la lava eruppe dal cratere
    voda privre iz zemlje l'acqua sgorga dalla terra

    2. pren. riversarsi, affluire:
    ljudje so privreli na ulice la gente si riversò sulle strade
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • risma f

    1. trgov. rizma, ris (mera za papir)

    2. pren. slabš. vrsta, sorta, pasma:
    gente della stessa risma ljudje istega kova