etērno
A) agg.
1. večen:
giurare eterno amore prisegati večno ljubezen
il sonno eterno smrt
la vita eterna relig. večno življenje
la città eterna večno mesto, Rim
in eterno večno
2. nenehen, neskončen:
un discorso eterno neskončen govor
B) m
1. večnost
2.
l'Eterno Večni, Bog
Zadetki iskanja
- filiale1 agg. sinovski:
amore filiale sinovska ljubezen - fingere*
A) v. tr. (pres. fingo)
1. predstavljati si, domišljati si:
fingere di essere ricco domišljati si, da si bogat
2. hliniti, delati se, pretvarjati se:
fingere gioia, amore hliniti veselje, ljubezen
fingere di lavorare pretvarjati se, da delaš
è una persona che non sa fingere to je človek, ki se ne zna pretvarjati
B) ➞ fingersi v. rifl. (pres. mi fingo) delati se, pretvarjati se:
fingersi pazzo delati se norega - fízičen (-čna -o) adj.
1. (telesen) fisico; manuale:
fizični napor sforzo fisico
fizična moč forza fisica
fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
fizična privlačnost attrazione fisica
fizični odpor ripugnanza fisica
fizična ljubezen amore fisico, corporeo
fizično delo lavoro manuale
fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa
2. (stvaren, predmeten) reale:
fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
fizični svet mondo reale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fizična geografija geografia fisica
geogr. fizična karta carta fisica
šport. fizična kultura cultura fisica
jur. fizična oseba persona fisica - folgorante agg. (zlasti pren.) silovit, nagel; trenuten, nenaden; presunljiv:
amore folgorante silovita ljubezen
dolore folgorante presunljiva bolečina - frontiēra f
1. (državna) meja:
varcare la frontiera prestopiti mejo
2. pren. meja, črta ločnica; ovira:
l'amore non conosce frontiere ljubezen ne pozna meja - fulmine m
1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled
2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo - giurare
A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
giurare il falso krivo priseči
giurare il vero prisegati na resničnost česa
giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako
B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom - globòk (-ôka -o) adj.
1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo
2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno
3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo
4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo
5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina - gojíti (-ím) imperf.
1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno
2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere
3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport
4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze - infelice
A) agg.
1. nesrečen:
amore infelice nesrečna ljubezen
2. ponesrečen, neposrečen
3. neugoden, nenaklonjen; reven:
esito infelice neugoden izid
4. neprimeren
B) m, f nesrečnež, nesrečnik, nesrečnica; bednik, bednica - infiammare
A) v. tr. (pres. infiammo)
1. zažgati
2. pren. vneti, razvnemati; zbuditi, zbujati:
infiammare l'animo di amore zbuditi v srcu ljubezen
3. rdeče pobarvati, pordeti:
infiammare il viso di vergogna zardeti od sramu
4. med. vneti
B) ➞ infiammarsi v. rifl. (pres. mi infiammo)
1. vneti se
2. pren. vnemati se:
infiammarsi d'amore, di odio zaljubiti se, zasovražiti; absol. razvneti se, planiti, razjeziti se
3. pren. pordeti
4. med. vneti se - izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.
A)
1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite
2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente
3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori
B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria
2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità
3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico
4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente - kraljeváti (-újem) imperf.
1. regnare
2. pren. regnare; imperare:
tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia
3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello - kúpljen (-a -o) adj. comprato, acquistato; prezzolato:
kupljena ljubezen amore, rapporto mercenario
pejor. kupljen časnikar pennivendolo - lézbijski (-a -o) adj. lesbico:
med. lezbijska ljubezen tribadismo - malcorrisposto agg. nevračan:
amore malcorrisposto nevračana ljubezen - materiale
A) agg.
1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe
2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan
3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas
B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema - materínski (-a -o) adj. materno:
materinska ljubezen amore materno
materinska celica cellula madre
materinska rastlina pianta madre
materinska šola scuola materna
materinsko pravo matriarcato
materinski čut mammismo - nesréčen (-čna -o) adj.
1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice
2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti
3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto