Franja

Zadetki iskanja

  • etērno

    A) agg.

    1. večen:
    giurare eterno amore prisegati večno ljubezen
    il sonno eterno smrt
    la vita eterna relig. večno življenje
    la città eterna večno mesto, Rim
    in eterno večno

    2. nenehen, neskončen:
    un discorso eterno neskončen govor

    B) m

    1. večnost

    2.
    l'Eterno Večni, Bog
  • filiale1 agg. sinovski:
    amore filiale sinovska ljubezen
  • fingere*

    A) v. tr. (pres. fingo)

    1. predstavljati si, domišljati si:
    fingere di essere ricco domišljati si, da si bogat

    2. hliniti, delati se, pretvarjati se:
    fingere gioia, amore hliniti veselje, ljubezen
    fingere di lavorare pretvarjati se, da delaš
    è una persona che non sa fingere to je človek, ki se ne zna pretvarjati

    B) ➞ fingersi v. rifl. (pres. mi fingo) delati se, pretvarjati se:
    fingersi pazzo delati se norega
  • fízičen (-čna -o) adj.

    1. (telesen) fisico; manuale:
    fizični napor sforzo fisico
    fizična moč forza fisica
    fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
    fizična privlačnost attrazione fisica
    fizični odpor ripugnanza fisica
    fizična ljubezen amore fisico, corporeo
    fizično delo lavoro manuale
    fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa

    2. (stvaren, predmeten) reale:
    fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
    fizični svet mondo reale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fizična geografija geografia fisica
    geogr. fizična karta carta fisica
    šport. fizična kultura cultura fisica
    jur. fizična oseba persona fisica
  • folgorante agg. (zlasti pren.) silovit, nagel; trenuten, nenaden; presunljiv:
    amore folgorante silovita ljubezen
    dolore folgorante presunljiva bolečina
  • frontiēra f

    1. (državna) meja:
    varcare la frontiera prestopiti mejo

    2. pren. meja, črta ločnica; ovira:
    l'amore non conosce frontiere ljubezen ne pozna meja
  • fulmine m

    1. blisk, strela (tudi pren.):
    piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
    colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

    2. bes, jeza:
    tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo
  • giurare

    A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    giurare il falso krivo priseči
    giurare il vero prisegati na resničnost česa
    giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
    giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
    giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
    giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
    ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

    B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
    giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
    giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • gojíti (-ím) imperf.

    1. coltivare, allevare; curare:
    gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
    pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno

    2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
    gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
    gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere

    3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
    gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
    gojiti šport fare, praticare lo sport

    4.
    gojiti ljubezen amare
    ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
    gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
    gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
    gojiti upe cullare speranze
  • infelice

    A) agg.

    1. nesrečen:
    amore infelice nesrečna ljubezen

    2. ponesrečen, neposrečen

    3. neugoden, nenaklonjen; reven:
    esito infelice neugoden izid

    4. neprimeren

    B) m, f nesrečnež, nesrečnik, nesrečnica; bednik, bednica
  • infiammare

    A) v. tr. (pres. infiammo)

    1. zažgati

    2. pren. vneti, razvnemati; zbuditi, zbujati:
    infiammare l'animo di amore zbuditi v srcu ljubezen

    3. rdeče pobarvati, pordeti:
    infiammare il viso di vergogna zardeti od sramu

    4. med. vneti

    B) ➞ infiammarsi v. rifl. (pres. mi infiammo)

    1. vneti se

    2. pren. vnemati se:
    infiammarsi d'amore, di odio zaljubiti se, zasovražiti; absol. razvneti se, planiti, razjeziti se

    3. pren. pordeti

    4. med. vneti se
  • izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

    A)

    1. dichiarare; rapportare, riferire:
    izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

    2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
    podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

    3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
    izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
    izkazati pomoč porgere aiuto
    izkazati spoštovanje esprimere rispetto
    izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

    B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
    naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

    2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

    3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
    izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
    izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
    izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

    4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
    resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
    izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente
  • kraljeváti (-újem) imperf.

    1. regnare

    2. pren. regnare; imperare:
    tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia

    3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
    na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello
  • kúpljen (-a -o) adj. comprato, acquistato; prezzolato:
    kupljena ljubezen amore, rapporto mercenario
    pejor. kupljen časnikar pennivendolo
  • lézbijski (-a -o) adj. lesbico:
    med. lezbijska ljubezen tribadismo
  • malcorrisposto agg. nevračan:
    amore malcorrisposto nevračana ljubezen
  • materiale

    A) agg.

    1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
    amore materiale telesna, čutna ljubezen
    fatica, lavoro materiale telesni napor
    necessità materiali materialne potrebe

    2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan

    3. dejanski, realen:
    tempo materiale dejansko potreben čas

    B) m material, gradivo, snov:
    materiale da costruzione gradb. gradbeni material
    materiale isolante izolacijski material
    materiale rotante, mobile avto vozila
    materiale scolastico šol. učila, oprema
  • materínski (-a -o) adj. materno:
    materinska ljubezen amore materno
    materinska celica cellula madre
    materinska rastlina pianta madre
    materinska šola scuola materna
    materinsko pravo matriarcato
    materinski čut mammismo
  • nesréčen (-čna -o) adj.

    1. infelice:
    nesrečna ljubezen amore infelice

    2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
    roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
    nesrečni dnevi i giorni nefasti

    3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
    ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
    imeti nesrečne roke sballarle tutte
    trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
    kraj nesrečnega imena luogo infausto