Franja

Zadetki iskanja

  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • equipaggiato agg. opremljen:
    ben equipaggiato dobro oskrbljen; šalj. lepo oblečen
  • fisico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. fizikalen; fizičen:
    geografia fisica fizična geografija
    leggi fisiche fizikalni zakoni

    2. fizičen, telesen:
    difetto fisico telesna hiba
    prestanza fisica krepkost telesa

    B) m

    1. fizik

    2. postava, telo, telesni ustroj, konstitucija:
    avere un bel fisico imeti lepo postavo
  • frequentato agg. (dobro) obiskan:
    locale molto frequentato lepo obiskan lokal
    strada frequentata živahna ulica
  • fusto m

    1. steblo:
    pianta d'alto fusto visokodebelno drevo

    2. trup:
    un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec

    3. podolgovati del česa:
    fusto della stadera kembelj tehtnice
    fusto del remo ročaj vesla
    fusto dell'argano ročica pri vitlu

    4. arhit. deblo (pri stebru)

    5. sod
  • gala

    A) f

    1. sijaj, razkošje, gala, prefinjenost, eleganca:
    mettersi in gala obleči se v gala, posebej lepo, praznično se obleči
    pranzo di gala slavnostno kosilo
    abito di gala gala, gala obleka

    2. obšiv, okras

    B) m navt.
    gala di bandiere okrasitev z zastavicami
    gran gala okrasitev z zastavicami
  • ghingheri avv. pog. šalj.
    in ghingheri gizdavo:
    mettersi in ghingheri zakmašno se napraviti, lepo se obleči
  • gódlja (-e) f

    1. minestra; pejor. intruglio

    2. pren. brodaglia

    3. pren. pasticcio, guaio:
    pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
    biti v godlji essere nei guai
    pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio
  • grasso

    A) agg.

    1. debel:
    è una donna molto grassa to je zelo debela ženska

    2. masten, tolst, maščoben:
    cibi grassi mastne jedi
    formaggio grasso mastni sir
    acido grasso maščobna kislina
    carbone grasso masten premog
    argilla grassa mastna glina

    3. obilen, bogat:
    fare grassi guadagni mastno zaslužiti
    popolo grasso hist. bogato meščanstvo
    annata grassa bogata letina
    martedì grasso pustni torek
    a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
    a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub

    4. koristen, ugoden:
    ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe

    5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
    discorsi grassi opolzko govorjenje
    risata grassa krohot

    B) m

    1. tolšča, mast:
    grasso di maiale svinjska mast

    2. maščoba:
    togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča

    3. kem. maščoba:
    grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba
  • izglédati (-am)

    A) imperf. (delati videz) pog. parere, sembrare, apparire:
    izgledati bolan apparire, sembrare malato
    izgledati dobro, slabo avere una buona, una brutta cera

    B) izglédati (-a) imperf. impers. sembrare, parere:
    izgleda, da bo lepo vreme sembra che il tempo si stia mettendo al bello
  • kámor

    A) adv. ovunque

    B) konj.

    1. (izraža kraj, proti kateremu je dejanje usmerjeno) dove:
    šel sem, kamor je kazal kažipot sono andato dove indicava il segnale stradale

    2. (izraža poljubnost kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje) dovunque:
    povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli dovunque andasse fu cordialmente accolto
  • káša (-e) f purè, purea (di patate)

    1. gastr. pappa; passato:
    (prosena) kaša pappa di miglio
    redko krompirjeva kaša (krompirjev pire) purè
    jabolčna kaša passato di mele

    2. ekst. poltiglia

    3. pren. (neprijeten položaj) pasticcio:
    spraviti koga v kašo mettere qcn. nei pasticci; pog. inguaiare qcn
    pren. skuhati komu lepo kašo inguaiare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia
    pren. pihati komu kašo piantar grane
    meteor. babja kaša (babje pšeno) gragnola
    med. barijeva kaša solfato di bario
    les. lesna kaša pasta di legno
    papirna kaša pasta, massa di carta
    fiziol. želodčna kaša chimo
  • 2 konj. (v adversativnem priredju izraža omejevanje) però, ma:
    govori lepo, le malo potiho per parlare parla bene, ma un po' troppo sottovoce
  • lēggere* v. tr. (pres. lēggo)

    1. brati:
    leggere ad alta voce brati na glas
    un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
    si legge che pravijo, pripovedujejo, da...

    2. brati, doumeti, uganiti:
    leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga)
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • nadaljeváti (-újem)

    A) imperf.
    nadaljevati kaj, s čim continuare, proseguire; riprendere
    potovanje je nadaljeval drugi dan proseguì il viaggio il giorno dopo
    danes bomo nadaljevali temo prejšnjega predavanja oggi riprenderemo il tema della lezione precedente
    nadaljevati študij, tradicijo proseguire gli studi, continuare la tradizione

    B) nadaljeváti se (-újem se) imperf. refl.

    1. intr. continuare; permanere:
    sezona se nadaljuje la stagione continua
    lepo vreme se nadaljuje permane il bel tempo

    2. (biti objavljen v časopisu po delih) continuare, seguire:
    članek se nadaljuje na zadnji strani l'articolo segue sull'ultima pagina
  • nájti (nájdem)

    A) perf.

    1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
    v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
    najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
    živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
    najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

    2. (z glagolskim samostalnikom)
    najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
    najti užitek trovare piacere
    predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
    vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
    ob tem ne najdem besed non trovo parole
    fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
    večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
    najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
    le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
    PREGOVORI:
    lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
    kdor išče, najde chi cerca trova
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

    1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

    2. pog. trovarsi, incontrarsi
  • napredováti (-újem) imperf.

    1. progredire, crescere, svilupparsi:
    gospodarsko, kulturno napredovati progredire economicamente, culturalmente
    dojenček lepo napreduje il neonato cresce bene
    bolezen napreduje la malattia progredisce

    2. progredire, avanzare:
    sovražnikove sile napredujejo le forze nemiche avanzano

    3. avanzare, essere promosso:
    napredoval je v stotnika è stato promosso capitano
    napredovati v šoli, v službi essere promosso a scuola, sul lavoro
  • narásti (-rástem) | naráščati (-am)

    A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
    testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
    mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
    napetost je narasla la tensione è aumentata
    cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
    zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
    pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

    B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

    1. (jeziti se) arrabbiarsi

    2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie