dvígati (-am) | dvígniti (-em)
A) imperf., perf.
1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora
2. (delati, narediti kaj višje) alzare
3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese
4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio
5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo
6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina
B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla
2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta
3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
Zadetki iskanja
- equipaggiato agg. opremljen:
ben equipaggiato dobro oskrbljen; šalj. lepo oblečen - fisico
A) agg. (m pl. -ci)
1. fizikalen; fizičen:
geografia fisica fizična geografija
leggi fisiche fizikalni zakoni
2. fizičen, telesen:
difetto fisico telesna hiba
prestanza fisica krepkost telesa
B) m
1. fizik
2. postava, telo, telesni ustroj, konstitucija:
avere un bel fisico imeti lepo postavo - frequentato agg. (dobro) obiskan:
locale molto frequentato lepo obiskan lokal
strada frequentata živahna ulica - fusto m
1. steblo:
pianta d'alto fusto visokodebelno drevo
2. trup:
un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec
3. podolgovati del česa:
fusto della stadera kembelj tehtnice
fusto del remo ročaj vesla
fusto dell'argano ročica pri vitlu
4. arhit. deblo (pri stebru)
5. sod - gala
A) f
1. sijaj, razkošje, gala, prefinjenost, eleganca:
mettersi in gala obleči se v gala, posebej lepo, praznično se obleči
pranzo di gala slavnostno kosilo
abito di gala gala, gala obleka
2. obšiv, okras
B) m navt.
gala di bandiere okrasitev z zastavicami
gran gala okrasitev z zastavicami - ghingheri avv. pog. šalj.
in ghingheri gizdavo:
mettersi in ghingheri zakmašno se napraviti, lepo se obleči - gódlja (-e) f
1. minestra; pejor. intruglio
2. pren. brodaglia
3. pren. pasticcio, guaio:
pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
biti v godlji essere nei guai
pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio - grasso
A) agg.
1. debel:
è una donna molto grassa to je zelo debela ženska
2. masten, tolst, maščoben:
cibi grassi mastne jedi
formaggio grasso mastni sir
acido grasso maščobna kislina
carbone grasso masten premog
argilla grassa mastna glina
3. obilen, bogat:
fare grassi guadagni mastno zaslužiti
popolo grasso hist. bogato meščanstvo
annata grassa bogata letina
martedì grasso pustni torek
a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub
4. koristen, ugoden:
ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe
5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
discorsi grassi opolzko govorjenje
risata grassa krohot
B) m
1. tolšča, mast:
grasso di maiale svinjska mast
2. maščoba:
togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča
3. kem. maščoba:
grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba - izglédati (-am)
A) imperf. (delati videz) pog. parere, sembrare, apparire:
izgledati bolan apparire, sembrare malato
izgledati dobro, slabo avere una buona, una brutta cera
B) izglédati (-a) imperf. impers. sembrare, parere:
izgleda, da bo lepo vreme sembra che il tempo si stia mettendo al bello - kámor
A) adv. ovunque
B) konj.
1. (izraža kraj, proti kateremu je dejanje usmerjeno) dove:
šel sem, kamor je kazal kažipot sono andato dove indicava il segnale stradale
2. (izraža poljubnost kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje) dovunque:
povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli dovunque andasse fu cordialmente accolto - káša (-e) f purè, purea (di patate)
1. gastr. pappa; passato:
(prosena) kaša pappa di miglio
redko krompirjeva kaša (krompirjev pire) purè
jabolčna kaša passato di mele
2. ekst. poltiglia
3. pren. (neprijeten položaj) pasticcio:
spraviti koga v kašo mettere qcn. nei pasticci; pog. inguaiare qcn
pren. skuhati komu lepo kašo inguaiare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia
pren. pihati komu kašo piantar grane
meteor. babja kaša (babje pšeno) gragnola
med. barijeva kaša solfato di bario
les. lesna kaša pasta di legno
papirna kaša pasta, massa di carta
fiziol. želodčna kaša chimo - lè2 konj. (v adversativnem priredju izraža omejevanje) però, ma:
govori lepo, le malo potiho per parlare parla bene, ma un po' troppo sottovoce - lēggere* v. tr. (pres. lēggo)
1. brati:
leggere ad alta voce brati na glas
un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
si legge che pravijo, pripovedujejo, da...
2. brati, doumeti, uganiti:
leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga) - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - mlád (-a -o)
A) adj.
1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo
2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato
3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito
4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto
5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane
6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio
B) mládi (-a -o) m, f, n
1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente
2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa
3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù - nadaljeváti (-újem)
A) imperf.
nadaljevati kaj, s čim continuare, proseguire; riprendere
potovanje je nadaljeval drugi dan proseguì il viaggio il giorno dopo
danes bomo nadaljevali temo prejšnjega predavanja oggi riprenderemo il tema della lezione precedente
nadaljevati študij, tradicijo proseguire gli studi, continuare la tradizione
B) nadaljeváti se (-újem se) imperf. refl.
1. intr. continuare; permanere:
sezona se nadaljuje la stagione continua
lepo vreme se nadaljuje permane il bel tempo
2. (biti objavljen v časopisu po delih) continuare, seguire:
članek se nadaljuje na zadnji strani l'articolo segue sull'ultima pagina - nájti (nájdem)
A) perf.
1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio
2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) nájti se (nájdem se) perf. refl.
1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi
2. pog. trovarsi, incontrarsi - napredováti (-újem) imperf.
1. progredire, crescere, svilupparsi:
gospodarsko, kulturno napredovati progredire economicamente, culturalmente
dojenček lepo napreduje il neonato cresce bene
bolezen napreduje la malattia progredisce
2. progredire, avanzare:
sovražnikove sile napredujejo le forze nemiche avanzano
3. avanzare, essere promosso:
napredoval je v stotnika è stato promosso capitano
napredovati v šoli, v službi essere promosso a scuola, sul lavoro - narásti (-rástem) | naráščati (-am)
A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
napetost je narasla la tensione è aumentata
cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta
B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.
1. (jeziti se) arrabbiarsi
2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie