Franja

Zadetki iskanja

  • spoznánje (-a) n

    1. il conoscere; conoscenza:
    čutno, intuitivno, razumsko spoznanje conoscenza sensitiva, intuitiva, razionale
    rel. drevo spoznanja l'albero della conoscenza, del bene e del male

    2. coscienza, consapevolezza; esperienza:
    spoznanje, da jo prijatelj vara, jo je prizadelo la consapevolezza che l'amico la tradiva, fu per lei un grave colpo
    življenjska spoznanja le esperienze di vita

    3. za spoznanje (v adv. rabi izraža zelo majhno stopnjo) un pochino, un tantino:
    za spoznanje se zrediti ingrassare un pochino
  • stakníti2 (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

    1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
    stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

    2. trovare

    3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
    stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
    stakniti jo rimaner ferito
    prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
    stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
    sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
    pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava
  • súm (-a) m sospetto:
    sum je utemeljen il sospetto è fondato
    vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
    sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
    imeti koga na sumu sospettare di qcn.
    jur. sum umora sospetto di omicidio
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tíkati (-am)

    A) imperf. dare del tu:
    bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei

    B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
    tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
    Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu
  • troncare v. tr. (pres. tronco)

    1. rezati; sekati; lomiti:
    troncare il capo obglaviti

    2. okrniti

    3. jezik apokopirati (besedo)

    4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
    la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

    5. pren. prekiniti, prekinjati:
    troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
    troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo
  • umakníti (-em) | umíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ritirare, spostare, togliere:
    umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
    umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
    ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei

    2. ritirare; recedere:
    jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa

    B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
    umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
    pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie

    2. schivare, evitare, rifuggire:
    umakniti se udarcu schivare il colpo
    pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità

    3. dimettersi; ritirarsi:
    umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
    umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata

    4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
    voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
    pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche
  • umoríti (-ím) perf.

    1. uccidere, ammazzare; assassinare:
    zahrbtno umoriti uccidere proditoriamente
    pren. epidemija je umorila veliko ljudi l'epidemia ha ucciso, falcidiato molte persone, ha provocato molte vittime

    2. pren. sopprimere, soffocare:
    voljo nekomu umoriti soffocare la volontà di qcn.
    žalostna novica jo je umorila la triste notizia fu un grave colpo per lei
  • unire

    A) v. tr. (pres. unisco)

    1. spojiti, spajati

    2. ekst. združiti, združevati:
    un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
    unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

    3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
    unire in matrimonio poročiti

    4. zvezati (s cesto, telefonom)

    B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

    1. zvezati se:
    unirsi in matrimonio poročiti se

    2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
    proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

    3. (armonizzarsi) biti skladen

    C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

    1. pridružiti se

    2. ekst. biti združen:
    in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca
  • ustvárjen (-a -o) adj.

    1. creato, fatto, prodotto

    2. ekst. fatto, tagliato:
    fant je kot ustvarjen zanjo il giovane è come fatto (su misura) per lei
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • venire*

    A) v. tr. (pres. vēngo)

    1. priti, prihajati:
    venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
    venire accanto, vicino približati se
    venire di corsa priteči
    venire dentro vstopiti
    venire fuori iziti, biti objavljen
    venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

    2. priti, prispeti:
    venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
    venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
    venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
    venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
    venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
    venire in fama zasloveti
    venire ai ferri corti skočiti si v lase
    venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
    venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
    venire a morte umreti
    venire a noia zdolgočasiti
    venire in odio zasovražiti
    venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
    venire al sangue krvavo se spopasti
    venire a sapere zvedeti kaj

    3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
    venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
    venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
    venire dal niente ekst. začeti iz niča

    4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
    venire al mondo roditi se
    venire su rasti, razvijati se

    5. iziti se; biti; stati:
    venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
    quanto viene? koliko stane?

    6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
    a venire prihodnji, bodoči
    di là da venire daljni
    appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
    il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
    la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

    7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

    8. pripadati, pritikati

    9.
    venire giù pasti, padati
    venire meno omedleti; odpovedati

    10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
    viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

    11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
    viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

    B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

    C) m
    andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vzbúriti (-im) | vzbúrjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. eccitare:
    anat. vzburiti živčne končiče eccitare i dendriti

    2. agitare; (vznemiriti, vznemirjati) turbare; (razvneti, razvnemati) eccitare, stimolare; (jeziti) irritare:
    vihar vzburja morsko gladino la tempesta agita la superficie del mare
    spomin nanjo ga je vzburjal il ricordo di lei lo turbava, lo eccitava
    nerazsodno kritiziranje ga je vzburjalo la critica indiscriminata lo irritava

    B) vzbúriti se (-im se) | vzbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl. agitarsi; turbarsi; eccitarsi (sessualmente)
  • zanesljívo adv. fermamente, sicuramente, indubbiamente:
    zanesljivo na kaj računati poter contare su qcs.
    njej zanesljivo ne bo verjel a lei non crederà affatto
    domače moštvo je zanesljivo zmagalo la squadra di casa ha stravinto
  • zarés

    A) adv.

    1. davvero, veramente; proprio:
    ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
    nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei

    2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
    opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
    misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    bil je zares razburjen era proprio incavolato

    4. (poudarja pomen besede) ○:
    je zares velik talent è un grandissimo talento
    pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime

    B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
    lepo je, zares è bello, davvero
  • zaželéti (-ím)

    A) perf. augurare:
    zaželeti komu srečno pot augurare a qcn. buon viaggio

    B) zaželéti si (-ím si) perf. refl.

    1. desiderare, ambire, bramare:
    zaželeti si mir desiderare la pace

    2. (začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom) desiderare, concupire:
    čutil je, da si ga je zaželela sentiva che (lei) lo desiderava, concupiva
  • zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
    zgostiti malto condensare la malta

    2. pren. condensare, compendiare, stringare:
    zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo

    B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
    megla se je zgostila la nebbia si è infittita
    množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei

    2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
    občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
    poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
    v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)