predilezione f posebna ljubezen:
la sua predilezione è la caccia najraje ima lov
Zadetki iskanja
- ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
ptičje gnezdo nido di uccello
ptičje petje canto degli uccelli
ptičja krma becchime
pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
ptičja kletka uccelliera
ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
anat., zool. ptičja trtica codrione
ptičji glas verso (degli uccelli)
bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
lov. ptičji lim vischio
ptičji lov uccellagione
ptičji svet avifauna
lov. ptičje lepilo pania
lov. ptičje lovišče uccellaia
bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
ptičje strašilo spaventapasseri
bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis) - ribolòv (-óva) m
1. pesca:
ribolov z mrežo, s trnkom pesca con la rete, con l'amo
morski, obalni, podvodni, rečni ribolov pesca marittima, costiera, subacquea, fluviale
poklicni, športni ribolov pesca, pesca sportiva
2. (ulov) pescata;
prepovedan lov in ribolov divieto di caccia e di pesca - strega
A) f
1. čarovnica, vešča:
caccia alle streghe pren. lov na čarovnice
2. pren. zlobnica, hudobnica, hudičevka
3. ekst. (stara) grdoba, vešča
B) agg. invar. bot.
erba strega (licopodio) lisičnik, marijini povojčki, kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum) - tesōro m
1. zaklad:
caccia al tesoro igre lov na zaklad
2. ekst. veliko denarja
3. pren. naravno bogastvo, bogastvo (gmotno, duhovno); dragocenosti
4. pren. zaklad, ljubljena oseba; pog. biser, angel
5. državni zaklad, državna blagajna:
buono del tesoro državna obveznica
Ministero del tesoro Zakladno ministrstvo
6. (bančni) trezor
7. relig. (cerkvena) zakladnica
8. jezik tezaver, tezavrus - usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.
1. abilitare, addestrare; recuperare:
usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
usposabljati invalide recuperare gli invalidi
2. riattare, riattivare:
usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico - vagante agg. blodeč, bloden:
caccia vagante lovstvo zalazni lov
dolore vagante revmatizem
mina vagante blodna mina
tese vaganti lovstvo premične preže - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - visòk (-ôka -o)
A) adj.
1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri
2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto
3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta
4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore
5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo
6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society
7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi
8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili
9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo
10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino
B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo - vnét (-a -o) adj.
1. med. infiammato
2. pren. acceso, appassionato, ardente, fervido; zelante:
vnet za lov appassionato della caccia
vnet ljubitelj glasbe musicomane
vnet občudovalec aficionado
vnet privrženec proselito - zájec (-jca) m
1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre
2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo
3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus) - zaklàd (-áda) m
1. tesoro:
otok z zakladom l'isola del tesoro
igre lov na zaklad caccia al tesoro
kopičiti zaklade accumulare tesori
pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo
2. pren. tesoro:
umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese
3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi
4. pren. pozzo, arsenale:
on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza
5.
besedni zaklad lessico, vocabolario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro - zalázen (-zna -o) adj.
1. lov. di inseguimento; di, da seguito:
zalazni lov caccia al seguito
2. star. (zahrbten) insidioso