Franja

Zadetki iskanja

  • predilezione f posebna ljubezen:
    la sua predilezione è la caccia najraje ima lov
  • ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
    ptičje gnezdo nido di uccello
    ptičje petje canto degli uccelli
    ptičja krma becchime
    pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
    pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
    bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
    vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
    bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
    ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
    ptičja kletka uccelliera
    ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
    anat., zool. ptičja trtica codrione
    ptičji glas verso (degli uccelli)
    bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
    lov. ptičji lim vischio
    ptičji lov uccellagione
    ptičji svet avifauna
    lov. ptičje lepilo pania
    lov. ptičje lovišče uccellaia
    bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
    ptičje strašilo spaventapasseri
    bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis)
  • ribolòv (-óva) m

    1. pesca:
    ribolov z mrežo, s trnkom pesca con la rete, con l'amo
    morski, obalni, podvodni, rečni ribolov pesca marittima, costiera, subacquea, fluviale
    poklicni, športni ribolov pesca, pesca sportiva

    2. (ulov) pescata;
    prepovedan lov in ribolov divieto di caccia e di pesca
  • strega

    A) f

    1. čarovnica, vešča:
    caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

    2. pren. zlobnica, hudobnica, hudičevka

    3. ekst. (stara) grdoba, vešča

    B) agg. invar. bot.
    erba strega (licopodio) lisičnik, marijini povojčki, kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum)
  • tesōro m

    1. zaklad:
    caccia al tesoro igre lov na zaklad

    2. ekst. veliko denarja

    3. pren. naravno bogastvo, bogastvo (gmotno, duhovno); dragocenosti

    4. pren. zaklad, ljubljena oseba; pog. biser, angel

    5. državni zaklad, državna blagajna:
    buono del tesoro državna obveznica
    Ministero del tesoro Zakladno ministrstvo

    6. (bančni) trezor

    7. relig. (cerkvena) zakladnica

    8. jezik tezaver, tezavrus
  • usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.

    1. abilitare, addestrare; recuperare:
    usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
    usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
    usposabljati invalide recuperare gli invalidi

    2. riattare, riattivare:
    usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico
  • vagante agg. blodeč, bloden:
    caccia vagante lovstvo zalazni lov
    dolore vagante revmatizem
    mina vagante blodna mina
    tese vaganti lovstvo premične preže
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vnét (-a -o) adj.

    1. med. infiammato

    2. pren. acceso, appassionato, ardente, fervido; zelante:
    vnet za lov appassionato della caccia
    vnet ljubitelj glasbe musicomane
    vnet občudovalec aficionado
    vnet privrženec proselito
  • zájec (-jca) m

    1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
    lov na zajce caccia alla lepre
    slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
    spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
    teči kot zajec correre come una lepre
    gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

    2. pejor. coniglio:
    prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

    3. cavastivali, tirastivali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
    spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
    zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
    zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
    zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)
  • zaklàd (-áda) m

    1. tesoro:
    otok z zakladom l'isola del tesoro
    igre lov na zaklad caccia al tesoro
    kopičiti zaklade accumulare tesori
    pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo

    2. pren. tesoro:
    umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese

    3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
    izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi

    4. pren. pozzo, arsenale:
    on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza

    5.
    besedni zaklad lessico, vocabolario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro
  • zalázen (-zna -o) adj.

    1. lov. di inseguimento; di, da seguito:
    zalazni lov caccia al seguito

    2. star. (zahrbten) insidioso