Franja

Zadetki iskanja

  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • serqua f

    1. ducat

    2. ekst. obilica, kup; ploha:
    una serqua di ingiurie ploha žaljivk
  • slēppa f nareč.

    1. klofuta

    2. pren. kup
  • spōrta f

    1. (nakupovalna) torba:
    cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci

    2. kup, veliko:
    dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
    prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti
  • spropōsito m

    1. pomota; neumnost:
    a sproposito nepremišljeno, o nepravem času
    dire degli spropositi prazne, neumne klatiti
    fare uno sproposito ustreliti kozla

    2. kup; ogromno; velikanska vsota:
    pagare qcs. uno sproposito plačati astronomsko vsoto za kaj
  • strage f

    1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
    la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
    la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

    2. uničenje, propadanje:
    fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

    3. pren. polom, polomija, propad

    4. obilica, kup
  • vagonata f

    1. vagon (vsebina)

    2. ekst. pog. kup, morje
  • visibilio m (le sing.)

    1. pog. obilica, kup, morje:
    un visibilio di gente kup ljudi

    2.
    andare in visibilio pren. biti ves blažen, od veselja biti ves iz sebe
  • brulicare v. intr. (pres. brulico) gomazeti, mrgoleti, rojiti (tudi pren.):
    la folla brulica per le strade po cestah mrgoli množica
    la mia testa brulica di idee po glavi mi roji kup zamisli
  • bugia1 f (pl. -gie) laž:
    dire un sacco di bugie izreči kup laži
    bugia pietosa laž iz usmiljenja
    PREGOVORI: le bugie hanno le gambe corte preg. laž ima kratke noge
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • gnôjen (-jna -o) adj.

    1. di, da letame, per il letame:
    gnojna jama concimaia
    gnojne vile forca per il letame
    gnojni kup mucchio di letame
    gnojna prst terra concimata

    2. med. purulento; suppurativo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnojna očesna infekcija pioftalmia
    gnojni mehurček pustola
    gnojno sluzenje blenorragia
    gnojno vnetje empiema
    gnojno vnetje ledvic pionefrosi
  • grméti (-í)

    A) imperf. impers. ➞ zagrmeti tuonare

    B) grméti (-ím) imperf.

    1. tuonare, rombare; strepitare

    2. pren. piombare; rovinare:
    nesreča za nesrečo mu grmi na glavo gli è piombata addosso una disgrazia dopo l'altra
    pren. vse grmi na kup tutto rovina
  • infilzata f

    1. niz

    2. pren. vrsta, serija:
    un'infilzata di sbagli kup napak
    un'infilzata di sciocchezze kup neumnosti
  • kárta2 (-e) f

    1. carta (da gioco):
    igrati (na) karte giocare a carte
    izigrati karto giocare una carta
    kupiti karto comprare una carta
    mešati karte mescolare, fare le carte
    metati karte (kvartati) giocare a carte
    položiti karte na mizo calare le carte, mettere le carte in tavola
    razdeliti karte distribuire le carte
    dobre karte carte buone
    italijanske, francoske karte carte italiane, francesi
    igralna karta carta da gioco
    močna karta onore
    tarok karte carte dei tarocchi
    kup kart mazzo di carte

    2. pren. (učinkovito sredstvo za uspeh) carta:
    igrati zadnjo karto giocare l'ultima carta
    igrati, staviti na napačno karto puntare su una carta perdente
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. odkriti karte mettere le carte in tavola
    pren. hišica iz kart castello di carte
  • kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
    ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
    otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
    evf. narediti kupček cacare
    kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • magno agg.

    1. knjižno velik:
    in pompa magna šalj. zelo razkošno
    mare magno pren. kup, množica (razmetanih, pomešanih) stvari
    aula magna svečana dvorana (na univerzi)

    2.
    Magno Veliki:
    Carlo Magno Karel Veliki

    3.
    arteria magna anat. velika odvodnica, aorta
  • massa

    A) f

    1. gmota, množica:
    massa cerebrale anat. možganska gmota

    2. množica, mnoštvo:
    commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti

    3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
    masse popolari delovne množice
    mezzi di comunicazione di massa množična občila:
    in massa množično, masovno, vsi skupaj
    assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
    far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
    una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev

    4. fiz. masa

    5. elektr. masa:
    collegare a massa spojiti z maso

    6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
    massa orchestrale orkester, instrumenti
    massa corale zbor, pevci

    7. pravo masa:
    massa ereditaria zapuščinska masa
    massa dei creditori upniki
    massa fallimentare stečajna masa

    8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)

    B) agg. invar.
    uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
    grammo massa fiz. grammasa