stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
stiskalnica za slamo passapaglia
teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami
Zadetki iskanja
- strésati (-am) | strésti (strésem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia
2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio
3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.
B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.
1. scuotersi, riscuotersi
2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura
3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori
4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie - tláčiti (-im) imperf.
1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate
2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo
3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura
4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio - tólči (tólčem)
A) imperf.
1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi
2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna
3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri
4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali
5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto
6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie
7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria
8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti
9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese
10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso
B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.
1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi
2. battersi, lottare
3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni
4. pren. campare, vivacchiare - vršíčkati (-am) imperf. agr. tagliare le cime;
vršičkati trto tagliare i germogli della vite
vršičkati krompir tagliare le patate da semina (assieme ai germogli) - zgóden (-dna -o) adj.
1. mattiniero; primo:
zgodni potniki i primi passeggeri
2. precoce, anticipato, prematuro; (avvenuto, capitato) anzitempo:
zgodno cvetenje fioritura precoce
zgodna smrt morte prematura
3. primo:
zgodno popoldne primo pomeriggio
4. (zgodnji) precoce, primaticcio, novello:
zgodni krompir patate novelle - zgódnji (-a -e) adj.
1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
zgodnje vstajanje alzata mattiniera
zgodnje sonce primo sole
zgodnje cvetenje fioritura precoce
zgodnji krompir patate novelle
2. primo, alto; proto-, paleo-:
zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
zgodnji srednji vek alto Medioevo
zgodnja romantika protoromanticismo
rel. zgodnja maša messa mattutina
um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
agr. zgodnji pridelek primizia - zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati
1. sgualcire (carta, abito)
2. schiacciare, pigiare:
zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva
3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba
4. pejor. pasticciare, abborracciare:
zmečkati nalogo pasticciare il compito
zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa