Franja

Zadetki iskanja

  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • níten (-tna -o) adj. di, del filo:
    teh. nitni križ croce di collimazione; opt. reticolo
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • ósen (-sna -o) adj. dell'asse, assiale:
    osna obremenitev carico assiale, sollecitazione assiale
    osna razdalja distanza fra due assi
    osna somernost simmetria
    mat. osni križ sistema di coordinate
    teh. osni ležaj cuscinetto assiale
    mat. osni presek sezione assiale
  • ôsmi (-a -o) numer. ottavo; otto:
    imeti osmi dan celebrare le esequie, l'ottavo giorno (della morte)
    naložiti si osmi križ compiere gli ottant'anni
    hist. Bonifacij VIII. Bonifacio VIII
  • pettorale

    A) agg. anat. prsen; naprsen:
    croce pettorale relig. naprsni križ

    B) m

    1. prsni jermen

    2. šport številka, trak (na prsih tekmovalcev)
  • pólje (-a) n

    1. agr. campo:
    obdelovati polje lavorare il campo
    koruzna, žitna polja campi di granturco, di grano
    riževa polja risaie

    2. campagna, piana, pianura, agro:
    geogr. Kampanjsko polje Agro Campano

    3. ekst. campo (di gioco); riquadro, scomparto; šah. casella

    4. petr. campo, zona:
    diamantna, rudna polja campi diamantiferi, minerari
    naftno polje campo petrolifero

    5. (podlaga) campo:
    rdeči križ na belem polju croce rossa su campo bianco

    6. fiz., mat. campo:
    električno, gravitacijsko, magnetno polje campo elettrico, gravitazionale, magnetico

    7. voj. (izbočeni del notranje površine cevi) rigatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. živeti kakor lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    voj. bojno polje campo di battaglia
    geogr. kraško polje polje carsico
    voj. minsko polje campo minato
    očistiti minsko polje sanare, sminare il campo minato
    mont. odkopno polje campo di estrazione
    agr. poskusno polje campo sperimentale
    lingv. semantično polje campo semantico
    fot. slikovno polje campo ottico, d'immagine
    med. vidno polje campo visivo
    teh. tolerančno polje tolleranza, scarto, margine
    fiz. vektorsko polje campo vettoriale
    psih. vzgojno polje campo educativo
  • pošéven (-vna -o) adj. obliquo, sbieco, sghembo, inclinato, diagonale, traverso:
    poševna črta diagonale, linea obliqua; lingv. barra, sbarretta(obliqua)
    poševna pisava scrittura inclinata
    poševne oči occhi a mandorla
    poševna površina superficie inclinata
    teh. poševna projekcija proiezione inclinata
    mat. poševni kot angolo obliquo
    navt. poševni križ croce di Sant'Andrea
    mont. poševni rov discenderia
    strojn. poševno ozobje dentatura elicoidale
  • pribíjati (-am) | pribíti (-bíjem) imperf., perf.

    1. inchiodare, conficcare; imbullettare; attaccare (con chiodi):
    pribiti podplat inchiodare la suola
    pribiti na križ crocifiggere; inchiodare sulla, alla croce

    2. ekst. ribadire, ribattere, confermare:
    pribiti svojo odločitev ribadire la propria decisione

    3. trg. aggiungere:
    k ceni pribiti stroške prevoza aggiungere il costo del trasporto al prezzo
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
    ruski jezik lingua russa, russo
    ruska književnost, opera letteratura, opera russa
    ruska stepa la steppa russa
    ruski čaj tè nero
    pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
    rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
    ruska ruleta roulette russa
    gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
    obl. ruska srajca rubasca
    zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
    ruski film la cinematografia sovietica
    lit. ruski formalisti i formalisti russi
    rel. ruski križ croce russa
    zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • séveren (-rna -o) adj.

    1. settentrionale, nord, del nord; nordico:
    severna Francija la Francia del nord
    Severna Koreja Corea del Nord
    severna stena gore la parete nord del monte
    severna ljudstva popoli nordici

    2. boreale; artico:
    severna polovica zemlje emisfero boreale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. severna lisica volpe bianca, polare (Alopex lagopus)
    geogr. severna zemljepisna širina latitudine nord
    zool. severni dular piviere tortolino (Eudromias morinellus)
    astr. Severni križ Croce del Nord
    zool. severni medved orso bianco, polare (Thalarctus maritimus)
    severni jelen renna (Rangifer tarandus)
    fiz. severni magnetni pol polo magnetico Nord
    geogr. Severni pol Polo Nord
    Severni povratnik tropico del Cancro
    severni tečajnik circolo polare artico
    severni sij aurora boreale
  • šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
    hoditi v šesti razred fare la VI classe
    potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
    šesti od zadaj sestultimo
    geogr. šesta celina il sesto continente
    alp. šesta stopnja sesto grado
    pren. šesti čut sesto senso
    danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
    šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
    naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
    lingv. šesti sklon il sesto caso
  • šmáren (-rna)

    A) m rel.
    mali šmaren Nascita di Maria
    veliki šmaren Maria Assunta; ferragosto

    B) šmáren (-rna -o) adj. mariano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. pisana šmarna detelja vecciarino, erba ginestrina (Cornilla varia)
    šmarna hrušica pero corvino (Amelanchier ovalis)
    astr. šmarni križ (severni križ) Croce del Nord, Croce del Cigno
    zool. šmarni pajek (križavec) aranea (Aranea diadema)
    bot. šmarni slak edera terrestre (Glechoma hederacea)
  • uncinato agg. kljukast, kavljast:
    amo uncinato rib. kavljast trnek
    croce uncinata kljukasti križ, svastika
    osso uncinato anat. kaveljnica
    parentesi uncinata kljukasti oklepaj
  • vizíren (-rna -o) adj. di, della mira:
    grad. vizirni križ palina
  • vodoráven (-vna -o) adj. orizzontale:
    fiz. vodoravno gibanje movimento orizzontale
    mat. vodoravna ravnina piano orizzontale
    mat. vodoravna črta linea orizzontale, orizzontale
    navt. vodoravni križ pennone
    tisk. vodoravno črtovje rigaggio