nadomésten (-tna -o) adj.
1. di ricambio, di riserva; suppletivo; sostitutivo; compensativo, supplementare:
nadomestni deli pezzi di ricambio
nadomestno kolo ruota di scorta
nadomestna osnova base suppletiva
nadomestne volitve elezioni suppletive
ekon. nadomestna dobrina bene supplementare
2. bot. avventizio:
nadomestne korenine radici avventizie
Zadetki iskanja
- naspróten (-tna -o) adj.
1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto
2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso
3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - pala1 f
1. lopata:
con la pala pren. na veliko, z lopato
2. ekst. lopata:
la pala del remo lopata vesla
ruota a pale kolo na lopate - pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro - plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati
1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer
2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete
3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada
4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano - podlíven (-vna -o) adj. teh.
podlivno kolo ruota idraulica (a pale) - pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)
A) imperf., perf.
1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare
2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo
3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione
4. (poditi, zapoditi) cacciare
5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli
6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo
B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.
1. gettarsi, lanciarsi
2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro
3. innalzarsi, elevarsi - pólžast (-a -o) adj. a chiocciola; riccio; zool. trocheiforme:
polžaste stopnice scale a chiocciola
fiz. polžasta vzmet molla a spirale
um. polžasti motiv tortiglione
arhit. polžasti ornament elice
strojn. polžasto kolo ruota elicoidale - prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
prednje kolo ruota anteriore
lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
voj. prednji oddelek reparto avanzato
prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
avt. prednja prema avantreno
voj. prednja straža avamposto, avanguardia
prednja vrata antiporta
zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
avt. prednji del karoserije calandra
gled. prednji del odra boccascena
prednji jarek controfosso
anat. prednji kočnik premolare
navt. prednji krov castello, castello di prua
navt. prednji ladijski valobran battimare
žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
gled. prednji parterni sedež poltrona
avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
avt. prednji spojler minigonna
filoz. prednji stavek antecedente
obl. prednji žep marsupio - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - rezêrven (-vna -o) adj.
1. di, della riserva:
rezervni ključi chiavi di riserva
voj. rezervni bataljon battaglione della riserva
šport. rezervni igralec giocatore di riserva, riserva, rincalzo
rezervni tekmovalec riserva
šport. rezervni igralci panca, panchina
ekon. rezervni sklad fondo di riserva
2. (nadomesten) di riserva, di scorta, di ricambio:
rezervni deli pezzi di ricambio, ricambi
rezervno kolo ruota di scorta
voj. rezervna sestava riserva
voj. rezervni oficir, podoficir ufficiale, sottufficiale di riserva, di complemento - ricambio m (pl. -bi)
1. izmenjava, izmenjavanje; zamenjava, zamenjavanje:
pezzo di ricambio, ricambio avto nadomestni del
ruota di ricambio avto rezervno kolo
2. med. presnova, presnavljanje, metabolizem - ríniti (-em)
A) imperf.
1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi
2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.
3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande
4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo
5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città
6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.
B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada - ritorno m
1. vrnitev, vračanje, povratek:
biglietto di andata e ritorno železn. povratna vozovnica
fare ritorno vrniti, vračati se
leva, tasto del ritorno povratna ročica, tipka (pri pisalnem stroju)
nel ritorno pri povratku
sono di ritorno pravkar sem se vrnil
ritorno di fiamma avto povratni vžig; pren. ponovna vzplamenitev (stare ljubezni)
vetro di ritorno ekon. povračljiva steklena embalaža
vuoti di ritorno prazna embalaža
2. šport
girone di ritorno povratno kolo - scōrta
A) f
1. spremljava, spremstvo; vodenje, pomoč:
essere di scorta a qcn. spremljati koga
con la scorta di qcn. s pomočjo nekoga
2. ekst. voj. spremstvo, zaščita, eskorta
3. zaloga; rezerva
scorte pl. zaloge:
una scorta di viveri zaloga živeža
ruota di scorta avto rezervno kolo
scorte di magazzino zaloge (materiala)
B) invar. spremljevalen, spremstven, eskorten:
nave scorta voj. spremljevalna ladja - sprédnji (-a -e) adj. anteriore, davanti:
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
sprednji, hrbtni del oblačila il davanti, il didietro dell'abito
sprednja, zadnja stran kovanca, medalje il diritto, il rovescio della moneta, della medaglia
avt. žarg. avtomobil na sprednji pogon automobile a trazione anteriore
lingv. sprednji samoglasniki vocali anteriori
navt. sprednji krov ponte di prua, castello
sprednje jadro trinchetto
anat. sprednji možgani prosencefalo - sréča (-e) f
1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera
2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna
3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così
4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!
5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna - tándemski (-a -o) adj. tandem:
tandemsko kolo tandem - tekálen (-lna -o) adj. di, da corsa:
avt. tekalna površina battistrada
strojn. tekalni žerjav carroponte
strojn. tekalno kolo ruota portante