tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
Zadetki iskanja
- trétji (-a -e)
A) numer.
1. terzo (3o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)
2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi
3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso
B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre - vôjska (-e) f
1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie
2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra
3. pog. servizio militare, leva
4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto - žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
frizer za ženske parrucchiere per signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
vrla ženska brava donna (tudi iron.)
prefinjena, elegantna ženska donna di classe
svetovljanska ženska donna di mondo
vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
pren. fatalna ženska femme fatale
ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo