Franja

Zadetki iskanja

  • pográbiti (-im) perf. ➞ grabiti

    1. agr. rastrellare (foglie, fieno); raccogliere, ammucchiare col rastrello; (očistiti z grabljami) rastellare, ripulire col rastrello; (poravnati z grabljami) spianare, livellare col rastrello

    2. (prijeti; prevzeti) afferrare, abbrancare, aggrinfiare; cogliere, prendere:
    pograbil ga je za roko l'afferrò per una mano
    pograbil je klobuk in odšel afferrò il cappello e partì in gran fretta
    pograbila ga je jeza, pograbil ga je obup fu colto dalla rabbia, dalla disperazione
    impers. pograbilo ga je, da bi se ubil gli venne di farla finita, di ammazzarsi
    pograbiti priliko, priložnost cogliere l'occasione

    3. pren. accogliere (con interesse, partecipazione):
    časopisi so novico takoj pograbili la notizia rimbalzò subito sulle pagine dei giornali
  • popádati2 (-am) | popásti (-pádem) imperf., perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire; (z zobmi) azzannare

    2. cogliere, prendere, assalire:
    večkrat ga popada slabost è spesso colto da malore
    popada ga besnost, jeza lo prende la rabbia
  • prekipéti (-ím) | prekipévati (-am) perf., imperf.

    1. traboccare, versarsi; pog. tracimare (tudi pren.):
    srce mu je prekipevalo od veselja il suo cuore traboccava di gioia

    2. pren. (doseči zelo visoko stopnjo) ribollire, fremere, friggere:
    v njem je prekipevala jeza fremeva, friggeva dentro, ribolliva di rabbia
    prekipevati od poželenja fremere di desiderio
    prekipevati od nestrpnosti friggere di impazienza
    polje je prekipevalo od barv la campagna era tutto un tripudio di colori
  • pretóčen (-čna -o) adj. di scorrimento; di deflusso:
    pretočna naprava troppopieno
    teh. pretočni bojler scaldaacqua istantaneo
    hidr. pretočno polje jeza scivolo di scarico
    hidr. pretočna (hidro)elektrarna centrale (idroelettrica) fluviale
    geogr. pretočno jezero lago aperto
  • razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.

    1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
    razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
    razgnati dvome dissipare i dubbi

    2. premere (su); far scoppiare:
    mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte

    3. schiattare, scoppiare:
    jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
    impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
    najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle
  • schizzare

    A) v. tr. (pres. schizzo)

    1. špricati, brizgati:
    il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
    schizzare bile pren. kazati sovraštvo
    schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
    schizzare salute pren. pokati od zdravja

    2. pošpricati, pobrizgati:
    schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom

    3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati

    B) v. intr.

    1. brizgniti

    2. švigniti, švigati:
    schizzare dal letto švigniti iz postelje
    gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)
  • sèm adv.

    1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
    poglej, pridi sem guarda, vieni qua

    2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
    sem gor quassù
    sem dol quaggiù
    pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

    3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
    denar sem! qua i soldi!
    natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

    4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
    že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

    5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
    nihati sem in tja dondolarsi qua e là
    pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
    časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
    med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

    6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
    vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
    pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
    tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
  • skopnéti (-ím) perf.

    1. sciogliersi (di neve)

    2. pren. calmarsi, placarsi; svanire:
    jeza mu še ni skopnela la rabbia non si è ancora calmata, placata
  • slepíti (-ím) imperf.

    1. abbagliare, accecare (tudi pren.):
    jeza, strast ga slepi è accecato dall'ira, dalla passione

    2. pren. ingannare; illudere
  • splahnéti (-ím) | splahnévati (-am) perf., imperf.

    1. diminuire; disenfiarsi, sgonfiarsi; afflosciarsi:
    oteklina splahneva il gonfiore si disenfia

    2. scomparire, svanire; smontare; placarsi, mitigarsi; calare:
    navdušenje splahni l'entusiasmo sta svanendo, si smonta
    jeza splahneva l'ira si placa
  • svelenire

    A) v. tr. (pres. svelenisco)

    1. odvzeti strup

    2. pren. pomiriti zamero, jezo:
    le sue scuse lo hanno svelenito po njegovem opravičilu se mu je jeza polegla

    B) svelenirsi v. rifl. (pres. mi svelenisco) dajati duška jezi, zameri; otresti se jeze
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • utêči (utêčem) | utékati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colare (via), scolare

    2. (uiti, uhajati) scappare, fuggire; sfuggire:
    uteči pred zasledovalci sfuggire agli inseguitori

    3. tr. avt. rodare (il motore, l'auto)

    B) utêči se (utêčem se) perf. refl.

    1. funzionare bene, essere ben avviato; ingranare:
    serijska proizvodnja je že utečena la produzione in serie è già ben avviata

    2. pren. calmarsi, placarsi; scomparire, passare:
    počakaj, da se mu jeza uteče aspetta che gli passi la rabbia
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • vŕh (-a) m

    1. cima, vetta, sommità:
    najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
    kopast, stožčast vrh mammellone, cono
    skalnat vrh cima rocciosa
    jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
    vrh zvonika la cima del campanile
    povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
    anat. pljučni vrh apice polmonare
    valovni vrh cresta d'onda
    mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
    arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
    navt. vrh jamborja riva
    hidr. vrh jeza pignone
    teh. vrh plamena dardo

    2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
    pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
    vrh jezika punta della lingua
    knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

    3. (površina, gladina) superficie:
    priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

    4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
    naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

    5. apice, culmine, apogeo; punta:
    uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

    6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
    strankarski vrh il vertice di un partito
    konferenca na vrhu conferenza al vertice

    7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
    biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

    8. (najvišja uvrstitev) cima:
    z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

    9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
    bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
    žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
    mera polna do vrha il colmo della misura
    pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice
  • vrvráti (-ám) imperf.

    1. gorgogliare, zampillare

    2. procedere, avanzare; brusire:
    pren. iz njega je vrvrala jeza ribolliva di rabbia
  • zagrábiti (-im)

    A) perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
    zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

    2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

    3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
    zagrabiti za delo cominciare a lavorare

    4. prendere, cogliere:
    zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
    zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

    5. pren. toccare, turbare, appassionare:
    zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

    6. agr. coprire (rastrellando):
    zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
    pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
    pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
    pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

    B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi
  • zaigráti (-ám)

    A) perf.

    1. gled., film. interpretare, recitare:
    zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista

    2. muz. suonare:
    zaigrati koračnico suonare una marcia
    zaigrati na klavir suonare il pianoforte

    3. šport. giocare (una partita)

    4. igre giocare:
    zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere

    5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
    zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo

    6. fare la parte (di), fingere:
    zaigrati damo fare la parte della gran signora
    zaigrati slabost fingere languore

    7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
    pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti

    8. pren. sussultare:
    ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò

    9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
    v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira

    B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando
  • zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare:
    burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
    veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli

    2. far slittare, far barcollare:
    avto zanaša l'automobile slitta
    pijanca zanaša l'ubriaco barcolla

    3. trasportare, trascinare:
    jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo

    4. creare, causare:
    zanašati razdor, strah causare discordia, spavento

    B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
    slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
    zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse