pográbiti (-im) perf. ➞ grabiti
1. agr. rastrellare (foglie, fieno); raccogliere, ammucchiare col rastrello; (očistiti z grabljami) rastellare, ripulire col rastrello; (poravnati z grabljami) spianare, livellare col rastrello
2. (prijeti; prevzeti) afferrare, abbrancare, aggrinfiare; cogliere, prendere:
pograbil ga je za roko l'afferrò per una mano
pograbil je klobuk in odšel afferrò il cappello e partì in gran fretta
pograbila ga je jeza, pograbil ga je obup fu colto dalla rabbia, dalla disperazione
impers. pograbilo ga je, da bi se ubil gli venne di farla finita, di ammazzarsi
pograbiti priliko, priložnost cogliere l'occasione
3. pren. accogliere (con interesse, partecipazione):
časopisi so novico takoj pograbili la notizia rimbalzò subito sulle pagine dei giornali
Zadetki iskanja
- popádati2 (-am) | popásti (-pádem) imperf., perf.
1. afferrare, agguantare, ghermire; (z zobmi) azzannare
2. cogliere, prendere, assalire:
večkrat ga popada slabost è spesso colto da malore
popada ga besnost, jeza lo prende la rabbia - prekipéti (-ím) | prekipévati (-am) perf., imperf.
1. traboccare, versarsi; pog. tracimare (tudi pren.):
srce mu je prekipevalo od veselja il suo cuore traboccava di gioia
2. pren. (doseči zelo visoko stopnjo) ribollire, fremere, friggere:
v njem je prekipevala jeza fremeva, friggeva dentro, ribolliva di rabbia
prekipevati od poželenja fremere di desiderio
prekipevati od nestrpnosti friggere di impazienza
polje je prekipevalo od barv la campagna era tutto un tripudio di colori - pretóčen (-čna -o) adj. di scorrimento; di deflusso:
pretočna naprava troppopieno
teh. pretočni bojler scaldaacqua istantaneo
hidr. pretočno polje jeza scivolo di scarico
hidr. pretočna (hidro)elektrarna centrale (idroelettrica) fluviale
geogr. pretočno jezero lago aperto - razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.
1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
razgnati dvome dissipare i dubbi
2. premere (su); far scoppiare:
mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte
3. schiattare, scoppiare:
jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle - schizzare
A) v. tr. (pres. schizzo)
1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja
2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom
3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati
B) v. intr.
1. brizgniti
2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.) - sèm adv.
1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua
2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene - skopnéti (-ím) perf.
1. sciogliersi (di neve)
2. pren. calmarsi, placarsi; svanire:
jeza mu še ni skopnela la rabbia non si è ancora calmata, placata - slepíti (-ím) imperf.
1. abbagliare, accecare (tudi pren.):
jeza, strast ga slepi è accecato dall'ira, dalla passione
2. pren. ingannare; illudere - splahnéti (-ím) | splahnévati (-am) perf., imperf.
1. diminuire; disenfiarsi, sgonfiarsi; afflosciarsi:
oteklina splahneva il gonfiore si disenfia
2. scomparire, svanire; smontare; placarsi, mitigarsi; calare:
navdušenje splahni l'entusiasmo sta svanendo, si smonta
jeza splahneva l'ira si placa - svelenire
A) v. tr. (pres. svelenisco)
1. odvzeti strup
2. pren. pomiriti zamero, jezo:
le sue scuse lo hanno svelenito po njegovem opravičilu se mu je jeza polegla
B) ➞ svelenirsi v. rifl. (pres. mi svelenisco) dajati duška jezi, zameri; otresti se jeze - svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - tíh (-a -o)
A) adj.
1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa
2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno
3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma
4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito
5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante
6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene - utêči (utêčem) | utékati (-am)
A) perf., imperf.
1. colare (via), scolare
2. (uiti, uhajati) scappare, fuggire; sfuggire:
uteči pred zasledovalci sfuggire agli inseguitori
3. tr. avt. rodare (il motore, l'auto)
B) utêči se (utêčem se) perf. refl.
1. funzionare bene, essere ben avviato; ingranare:
serijska proizvodnja je že utečena la produzione in serie è già ben avviata
2. pren. calmarsi, placarsi; scomparire, passare:
počakaj, da se mu jeza uteče aspetta che gli passi la rabbia - vōlgere*
A) v. tr. (pres. vōlgo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k
2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam
3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati
B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)
1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati
2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša
C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)
1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas
2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti - vŕh (-a) m
1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo
2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite
3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie
4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo
5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese
6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice
7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica
8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica
9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice - vrvráti (-ám) imperf.
1. gorgogliare, zampillare
2. procedere, avanzare; brusire:
pren. iz njega je vrvrala jeza ribolliva di rabbia - zagrábiti (-im)
A) perf.
1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani
2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)
3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare
4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?
5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto
6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano
B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi - zaigráti (-ám)
A) perf.
1. gled., film. interpretare, recitare:
zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista
2. muz. suonare:
zaigrati koračnico suonare una marcia
zaigrati na klavir suonare il pianoforte
3. šport. giocare (una partita)
4. igre giocare:
zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere
5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo
6. fare la parte (di), fingere:
zaigrati damo fare la parte della gran signora
zaigrati slabost fingere languore
7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti
8. pren. sussultare:
ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò
9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira
B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando - zanášati (-am) | zanêsti (-nêsem)
A) imperf., perf.
1. portare:
burja zanaša sneg na podstrešje la bora porta la neve nel solaio
veter je zanašal ladjo proti čerem il vento portava la nave verso gli scogli
2. far slittare, far barcollare:
avto zanaša l'automobile slitta
pijanca zanaša l'ubriaco barcolla
3. trasportare, trascinare:
jeza ga je zanesla, pa jo je oklofutal trascinato dalla rabbia, le diede uno schiaffo
4. creare, causare:
zanašati razdor, strah causare discordia, spavento
B) zanášati se (-am se) | zanêsti se (-em se) imperf., perf. refl. fidarsi di qcn., fare affidamento, contare su qcn.:
slepo se zanašati na koga fidarsi ciecamente di qcn.
zanašati se na obljube credere alle, fare affidamento sulle promesse