pubblico
A) agg. (m pl. -ci)
1. javen (v zvezi s skupnostjo):
garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
vita pubblica politika
salute pubblica zdravstveno varstvo
forza pubblica policija
debito pubblico ekon. javni dolg
diritto pubblico pravo javno pravo
Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
Pubbliche relazioni stiki z javnostjo
2. javen (ki pripada vsem):
opinione pubblica javno mnenje
cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
esame pubblico javni izpit
di dominio pubblico javen, splošno znan
3. javen (vsem dostopen):
giardino pubblico park
locale pubblico javni lokal
B) m publika, javnost, občinstvo:
in pubblico javno, v javnosti
Zadetki iskanja
- riparare1
A) v. tr. (pres. riparo)
1. ščititi, varovati:
riparare le spalle a qcn. pren. komu ščititi hrbet
2. popraviti, popravljati (napako, škodo):
riparare un'ingiustizia popraviti krivico
riparare una materia, riparare šol. delati popravni izpit v nekem predmetu; pog. popravljati
3. (aggiustare) popraviti, popravljati:
riparare le scarpe popraviti, pokrpati čevlje
B) v. intr. poskrbeti, odpomoči:
riparare a tutto poskrbeti za vse - riparazione f
1. popravilo, porava, popravljanje (škode); nadomestilo:
riparazione dei danni popravilo škode
esame di riparazione šol. popravni izpit; pravo
riparazioni di guerra vojne reparacije
2. popravljanje, popravilo (pokvarjenih, poškodovanih predmetov):
carro riparazioni avto servisno vozilo - solo
A) agg.
1. sam:
essere, starsene solo biti sam
2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam
3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama
4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva
5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden
6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške
7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha
8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno
9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino
B) avv. samo, le
C) cong.
1. samo, vendar
2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš
Č) m glasba solo, solist - správiti (-im) | správljati (-am)
A) perf., imperf.
1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba
2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.
3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo
4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione
5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno
6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi
7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore
B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi
2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare
3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro
4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn. - sprejèm (-éma) m accoglienza, accoglimento; accettazione; ammissione; assunzione; ricezione; approvazione:
gostoljuben, prijazen sprejem accoglienza calorosa, cordiale
sprejem prošnje accoglimento della domanda
sprejem denarja, pošiljke accettazione del denaro, del pacco
sprejem na izpit ammissione all'esame
sprejem novih članov ammissione di nuovi membri (in una società)
sprejem v službo assunzione
radijski, televizijski sprejem ricezione radiofonica, televisiva
sprejem zakona approvazione di una legge
javni, zasebni sprejem udienza pubblica, privata
trg. sprejem menice accettazione (della cambiale) - sréčen (-čna -o) adj.
1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici
2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace
3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella
4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento
5.
srečen konec lieto fine, happy end - stískati1 (-am) | stísniti (-em)
A) imperf., perf.
1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia
2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare
3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte
4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore
5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo
6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto
7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento
B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi
2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi
3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra) - superare v. tr. (pres. supero)
1. biti večji, višji, širši, težji, presegati:
la produzione supera il fabbisogno proizvodnja presega potrebe
superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso biti višji, širši, težji
superare qcn. di statura biti višji od koga
2. iti, biti čez (tudi pren.); prekoračiti, prekoračevati; prebroditi; prehoditi, prevoziti:
superare il confine iti čez, prekoračiti mejo
superare la quarantina prekoračiti štirideseta leta
superare un fiume prebroditi, iti čez reko
superare grandi distanze prehoditi, prevoziti velike razdalje
3. prehiteti, prehitevati:
superare un veicolo in curva prehiteti vozilo v zavoju
4. pren.
superare qcn. in, per premagati koga v čem
superare in astuzia biti zvitejši od
5. premagati; opraviti, opravljati:
superare un concorso, un esame opraviti natečaj, izpit
superare una malattia, un ostacolo preboleti bolezen, premagati oviro - študírati (-am) imperf.
1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
študirati ekonomijo studiare a economia
študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli
2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
študirati za izpit preparare l'esame
študirati po zapiskih studiare sulle dispense
študirati slovnico studiare la grammatica
študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
gled. študirati vlogo studiare la parte
pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi - ústen (-tna -o) adj.
1. anat. della bocca, boccale; orale:
ustne bolezni malattie della bocca
ustna votlina cavità orale, boccale
2. ekst. orale, verbale:
ustni izpit esame orale
ustno izročilo tradizione orale
jur. ustna oporoka testamento nuncupativo
etn. ustna puhalka cerbottana - verbale
A) agg.
1. beseden, verbalen:
nota verbale polit. verbalna nota (v diplomaciji)
2. ekst. usten:
esame verbale šol. ustni izpit
3. zunanji; formalen:
legame verbale formalna zveza
4. jezik glagolski, verbalen
B) m zapisnik:
mettere a verbale dati na zapisnik
redigere, stendere un verbale sestaviti zapisnik - zakljúčen (-čna -o) adj. conclusivo, finale, consuntivo:
ekon. zaključni račun bilancio consuntivo
zaključni izpit esame finale
jur. zaključni govor perorazione, discorso di chiusura
lit. zaključni spev tragedije l'epilogo della tragedia - zrélosten (-tna -o) adj. di, della maturità:
šol. zrelostni izpit esame di maturità, baccalaureato
star. zrelostno spričevalo diploma di licenza media superiore - žúliti (-im)
A) imperf.
1. stringere (di scarpe, colletto e sim.)
2. pren. tenere in mano
3. mordicchiare
4. pren. mangiucchiare; sorseggiare
5. pren. turbare, molestare, tormentare (di preoccupazioni, pensieri e sim.):
vedeti, kje koga kaj žuli conoscere cosa assilla qcn.
B) žúliti se (-im se) imperf. refl. pog. studiare, prepararsi:
žuliti se za izpit prepararsi per l'esame