Franja

Zadetki iskanja

  • pubblico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. javen (v zvezi s skupnostjo):
    garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
    vita pubblica politika
    salute pubblica zdravstveno varstvo
    forza pubblica policija
    debito pubblico ekon. javni dolg
    diritto pubblico pravo javno pravo
    Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
    Pubbliche relazioni stiki z javnostjo

    2. javen (ki pripada vsem):
    opinione pubblica javno mnenje
    cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
    esame pubblico javni izpit
    di dominio pubblico javen, splošno znan

    3. javen (vsem dostopen):
    giardino pubblico park
    locale pubblico javni lokal

    B) m publika, javnost, občinstvo:
    in pubblico javno, v javnosti
  • riparare1

    A) v. tr. (pres. riparo)

    1. ščititi, varovati:
    riparare le spalle a qcn. pren. komu ščititi hrbet

    2. popraviti, popravljati (napako, škodo):
    riparare un'ingiustizia popraviti krivico
    riparare una materia, riparare šol. delati popravni izpit v nekem predmetu; pog. popravljati

    3. (aggiustare) popraviti, popravljati:
    riparare le scarpe popraviti, pokrpati čevlje

    B) v. intr. poskrbeti, odpomoči:
    riparare a tutto poskrbeti za vse
  • riparazione f

    1. popravilo, porava, popravljanje (škode); nadomestilo:
    riparazione dei danni popravilo škode
    esame di riparazione šol. popravni izpit; pravo
    riparazioni di guerra vojne reparacije

    2. popravljanje, popravilo (pokvarjenih, poškodovanih predmetov):
    carro riparazioni avto servisno vozilo
  • solo

    A) agg.

    1. sam:
    essere, starsene solo biti sam

    2.
    da solo sam (brez tuje pomoči)
    fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

    3.
    soli sama (v dvoje)
    cenammo soli večerjala sva sama

    4. samo:
    uno solo samo eden
    due soli samo dva

    5.
    un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
    c'è un solo Dio Bog je samo eden
    la verità è una sola resnica je samo ena
    non uno solo niti eden

    6.
    soli pl. samo, izključno:
    giornale per soli uomini časopis samo za moške

    7. sam (brez dodatkov):
    non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

    8.
    a una sola voce v en sam glas, enoglasno

    9. glasba solo:
    suite per violino solo suita za solo violino

    B) avv. samo, le

    C) cong.

    1. samo, vendar

    2.
    solo che če le:
    darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

    Č) m glasba solo, solist
  • správiti (-im) | správljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
    spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
    spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
    spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
    spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
    spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

    2.
    z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
    spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
    spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
    spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
    spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
    spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
    spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
    spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
    spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
    spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
    spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
    spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
    spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

    3.
    spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
    spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

    4. spraviti ob far perdere:
    spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
    spraviti ob živce far impazzire
    spraviti ob čast far perdere la reputazione

    5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
    spraviti seno immagazzinare il fieno

    6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
    spraviti dokumente mettere via i documenti
    spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

    7. riconciliare, rappacificare:
    spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
    spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
    ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
    spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
    spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
    spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
    pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
    spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
    spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
    spraviti na svet mettere alla luce, partorire
    spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
    spraviti otroke sistemare i figli
    spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
    spraviti v denar vendere
    spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
    spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pog. spraviti vase mangiare
    spraviti dol mandar giù
    pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
    spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
    spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
    spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
    spraviti v promet mettere in circolazione
    spraviti v zagato mettere nei guai
    spraviti v zmoto indurre in errore

    B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. andarsene; andare:
    spraviti se spat andare a letto
    spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

    2. spicciarsi:
    hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

    3. accingersi, mettersi a:
    spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

    4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
  • sprejèm (-éma) m accoglienza, accoglimento; accettazione; ammissione; assunzione; ricezione; approvazione:
    gostoljuben, prijazen sprejem accoglienza calorosa, cordiale
    sprejem prošnje accoglimento della domanda
    sprejem denarja, pošiljke accettazione del denaro, del pacco
    sprejem na izpit ammissione all'esame
    sprejem novih članov ammissione di nuovi membri (in una società)
    sprejem v službo assunzione
    radijski, televizijski sprejem ricezione radiofonica, televisiva
    sprejem zakona approvazione di una legge
    javni, zasebni sprejem udienza pubblica, privata
    trg. sprejem menice accettazione (della cambiale)
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • superare v. tr. (pres. supero)

    1. biti večji, višji, širši, težji, presegati:
    la produzione supera il fabbisogno proizvodnja presega potrebe
    superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso biti višji, širši, težji
    superare qcn. di statura biti višji od koga

    2. iti, biti čez (tudi pren.); prekoračiti, prekoračevati; prebroditi; prehoditi, prevoziti:
    superare il confine iti čez, prekoračiti mejo
    superare la quarantina prekoračiti štirideseta leta
    superare un fiume prebroditi, iti čez reko
    superare grandi distanze prehoditi, prevoziti velike razdalje

    3. prehiteti, prehitevati:
    superare un veicolo in curva prehiteti vozilo v zavoju

    4. pren.
    superare qcn. in, per premagati koga v čem
    superare in astuzia biti zvitejši od

    5. premagati; opraviti, opravljati:
    superare un concorso, un esame opraviti natečaj, izpit
    superare una malattia, un ostacolo preboleti bolezen, premagati oviro
  • študírati (-am) imperf.

    1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
    študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
    študirati ekonomijo studiare a economia
    študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
    vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

    2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
    študirati za izpit preparare l'esame
    študirati po zapiskih studiare sulle dispense
    študirati slovnico studiare la grammatica
    študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
    pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
    gled. študirati vlogo studiare la parte
    pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi
  • ústen (-tna -o) adj.

    1. anat. della bocca, boccale; orale:
    ustne bolezni malattie della bocca
    ustna votlina cavità orale, boccale

    2. ekst. orale, verbale:
    ustni izpit esame orale
    ustno izročilo tradizione orale
    jur. ustna oporoka testamento nuncupativo
    etn. ustna puhalka cerbottana
  • verbale

    A) agg.

    1. beseden, verbalen:
    nota verbale polit. verbalna nota (v diplomaciji)

    2. ekst. usten:
    esame verbale šol. ustni izpit

    3. zunanji; formalen:
    legame verbale formalna zveza

    4. jezik glagolski, verbalen

    B) m zapisnik:
    mettere a verbale dati na zapisnik
    redigere, stendere un verbale sestaviti zapisnik
  • zakljúčen (-čna -o) adj. conclusivo, finale, consuntivo:
    ekon. zaključni račun bilancio consuntivo
    zaključni izpit esame finale
    jur. zaključni govor perorazione, discorso di chiusura
    lit. zaključni spev tragedije l'epilogo della tragedia
  • zrélosten (-tna -o) adj. di, della maturità:
    šol. zrelostni izpit esame di maturità, baccalaureato
    star. zrelostno spričevalo diploma di licenza media superiore
  • žúliti (-im)

    A) imperf.

    1. stringere (di scarpe, colletto e sim.)

    2. pren. tenere in mano

    3. mordicchiare

    4. pren. mangiucchiare; sorseggiare

    5. pren. turbare, molestare, tormentare (di preoccupazioni, pensieri e sim.):
    vedeti, kje koga kaj žuli conoscere cosa assilla qcn.

    B) žúliti se (-im se) imperf. refl. pog. studiare, prepararsi:
    žuliti se za izpit prepararsi per l'esame