Franja

Zadetki iskanja

  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • cagione f vzrok, razlog:
    i dispiaceri furono la cagione della sua morte skrbi so bile vzrok njegove (njene) smrti, skrbi so ga (jo) spravile v grob
  • cenere

    A) agg.

    1. pepel:
    andare, ridursi in cenere zgoreti
    ridurre qcs. in cenere upepeliti, popolnoma uničiti kaj
    covare sotto la cenere pren. tleti pod pepelom

    2. pl. relig. Pepelnica, Pepelnična sreda

    3. pl. pepel, posmrtni ostanki

    4. pepelna barva
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducono l'uomo in cenere preg. pijača, tobak in ljubezen človeku kopljejo grob

    B) agg. invar. pepelen, pepelne barve:
    capelli cenere pepelni lasje
  • cotenna f

    1. debela svinjska koža

    2. anat. debela opna

    3. šalj., slabš. človeška koža:
    mettere la cotenna, mettere su cotenna pren. odebeliti se
    avere la cotenna dura, essere duro di cotenna pren. imeti debelo kožo
    avere la cotenna grossa pren. biti neotesan, grob

    4. ekst. površina, zunanja, vrhnja plast:
    cotenna erbosa travnata površina
  • dimōra f

    1. knjižno bivanje

    2. bivališče, dom:
    stabilire la propria dimora in un luogo nastaniti se v kakem kraju
    ultima, estrema dimora pren. zadnje bivališče, grob, pokopališče
  • družínski (-a -o) adj. di, della famiglia; familiare; del circolo, del club, della società:
    družinski član membro della famiglia
    družinske tradicije tradizioni di famiglia
    družinski grob tomba di famiglia
    družinski večer serata sociale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    družinski album album di famiglia
    družinski dodatek assegni familiari
    družinski grb stemma di famiglia
    družinski list stato di famiglia
    družinska bolezen malattia ereditaria
    družinska pokojnina pensione di reversibilità
    družinska posredovalnica consultorio familiare
    med. družinska terapija terapia familiare
    lit. družinski roman romanzo familiare
    trg. družinski zavitek confezione famiglia
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • grôbek (-bka) m pren. dem. od grob sepolcretto; rel. (svetniški grobek) confessione, arcella
  • imbiancato agg. pobeljen:
    sepolcro imbiancato pren. biblijsko slabš. pobeljen grob; svetohlinec, licemerec
  • izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scavare:
    izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
    izkopati temelje scavare le fondamenta

    2. cavare, dissotterrare:
    izkopati krompir cavare le patate
    izkopati truplo esumare il cadavere
    izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
    oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
    arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
    pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra

    B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
    poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà
  • izràz (-áza) m

    1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
    uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
    grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
    strokovni izrazi termini tecnici

    2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
    čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)

    3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
    sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
    priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
    dobiti, najti svoj izraz esprimersi
    dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare
  • junák (-a) | -inja (-e) m, f

    1. eroe, eroina:
    pasti kot junak cadere da eroe
    grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto

    2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)

    3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
    junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici

    4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
    vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
    iron. salonski junak eroe da salotto

    5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto

    6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
    glavni junak il protagonista
  • kopáti (kópljem) imperf.

    1. cavare, scavare:
    kopati jarek, grob scavare una fossa, la tomba
    kopati rudo estrarre il minerale
    kopati krompir cavare le patate

    2. zappare, vangare:
    kopati njivo, zemljo zappare il campo, la terra
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri, ci casca dentro lui stesso
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore
  • močíti (móčim) imperf. ➞ zmočiti

    1. bagnare, inumidire; spruzzare:
    močiti lase bagnare, inumidire i capelli
    tri dni nas je močilo piovve per tre giorni
    močiti koga z mrzlo vodo spruzzare qcn. con acqua fredda

    2. orinare, pog. pisciare:
    med. močiti posteljo bagnare il letto (per enuresi notturna), pisciare nel letto
    močiti grlo bagnarsi la gola, bere, sbevazzare
    močiti lica, oči piangere
    močiti grob z gorkimi solzami piangere sulla tomba di qcn., piangere la morte di qcn.
    močiti lan, konopljo macerare il lino, la canapa
    ni še dolgo tega, kar je močil plenice ancora ieri pisciava nel letto
  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • muto

    A) agg.

    1. nem:
    alla muta nemo, brez besed
    agire alla muta pren. delovati skrivaj

    2. ekst. nem, brez besed:
    restare muto onemeti
    essere muto come un pesce pren. molčati kot grob

    3. nem, molčeč, tih (tudi pren.):
    parole mute šepet
    segni muti kretnje
    cinema muto film nemi film

    4. jezik nemi (glas)

    B) m (f -ta) mutec
  • nagníti1 (-em)

    A) perf.

    1. chinare, inclinare, curvare:
    nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro

    2. indurre, convincere:
    sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani

    B) nagníti se (-em se) perf. refl.

    1. chinarsi, inchinarsi, pendere

    2. declinare, calare:
    dan se je že nagnil il giorno sta declinando
    nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
    krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
    evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • neznán (-a -o)

    A) adj. ignoto, sconosciuto, inesplorato; scuro; ignorato:
    neznan podeželjski zdravnik uno scuro mediconzolo di provincia
    srečevati neznane ljudi incontrare gente sconosciuta
    grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
    neznani leteči predmet UFO

    B) neznáno (-ega) n ignoto:
    bati se neznanega temere l'ignoto
    šol. načelo od znanega k neznanemu il principio di andare dal noto all'ignoto