Franja

Zadetki iskanja

  • préj

    A) adv.

    1. (v krajšem času, hitreje) prima:
    priti prej na delo venire prima al lavoro
    čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
    čim prej quanto prima
    knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
    vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
    malo prej poc'anzi

    2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
    prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
    zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
    prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
    dan prej il giorno prima
    moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

    3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
    dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

    4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
    nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
    prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
    prej imenovani il sopraddetto
    prej navedeni il sopraindicato
    prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

    B) préj ko konj.

    1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
    vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

    2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
    prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
  • prelágati (-am) | preložíti (-ím) perf., imperf.

    1. spostare;
    reka prelaga strugo il fiume cambia l'alveo

    2. trasbordare

    3. addossare, gravare:
    prelagati odgovornost na druge addossare la responsabilità su altri; scaricare la responsabilità su altri, addossare la responsabilità ad altri
    prelagati krivdo na drugega incolpare un altro, scaricare la colpa su un altro, addossare la colpa a qualcun altro

    4. rinviare, differire, aggiornare:
    preložiti izstrelitev satelita rinviare il lancio del satellite
    preložiti sejo rinviare, aggiornare la seduta
    obrt. prelagati šibe, vitre eno čez drugo intrecciare i vimini
    grad. preložiti streho ricoprire il tetto
    grad. preložiti cesto spostare il tracciato della strada
  • premestítev (-tve) f trasferimento, trasferta; spostamento; tur. transfer angl.:
    premestitev predmeta spostamento di un oggetto
    premestitev na drugo delovno mesto trasferimento (di un dipendente) ad altro posto di lavoro
  • prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
    prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
    prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
    prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

    2. trasmettere, trasportare:
    prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
    prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione

    3. comunicare, trasmettere, veicolare:
    prenesti bolezen veicolare una malattia

    4. riportare, trasferire, tradurre:
    prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica

    5. rad. trasmettere:
    prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita

    6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
    prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
    prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi

    7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
    prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
    tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
    prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
    ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (dobro) prenašati leta portare bene gli anni
    jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
    jur. prenesti lastništvo permutare
    inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
    prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
    prenesti na daljavo teletrasmettere
    prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
    adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare
  • prepís (-a) m

    1. trascrizione; iscrizione; copiatura:
    zmotiti se pri prepisu sbagliare nella copiatura, nel trascrivere
    prepis na drugo šolo iscrizione a un'altra scuola

    2. adm. copia; (neposreden prepis dela) apografo:
    overovljen prepis copia legale
    prepis je točen copia conforme all'originale
    katastrski prepis voltura catastale

    3. jur. trasferimento
  • presedláti (-ám) perf. (prestopiti, preiti) ekst. passare; cambiare:
    presedlati z ene fakultete na drugo passare da una facoltà a un'altra
    presedlati v drug poklic cambiare professione
    presedlati na drug pogovor cambiare discorso
  • preselíti (-sélim) | preseljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. trasferire; traslocare; trasportare; trapiantare:
    nasilno preseliti deportare
    preseliti v novo stanovanje traslocare nel nuovo appartamento
    vrtn. preseliti rastlino na drugo gredo trapiantare una pianta in un'altra aiuola

    B) preseliti se (-ím se) | preseljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. trasferirsi, traslocare, scasare; trapiantarsi; knjiž. trapassare, trasmutare; (masovno) sciamare, migrare:
    po vojni so se ljudje preseljevali s podeželja v mesta nel dopoguerra la popolazione migrò dalle campagne verso le città
    živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane quando viene a mancargli il cibo gli animali migrano
    brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje appena posso, voglio allargarmi
    preseliti se na deželo incontadinarsi
    preseliti se v mesto incittadinarsi, inurbarsi
    preseliti se na drug svet, v večnost trapassare, morire, passare a miglior vita
  • razzolare v. intr. (pres. razzolo)

    1. brskati (kokoš)

    2. ekst. brkljati, šariti:
    predicare bene e razzolare male eno govoriti, drugo delati
    PREGOVORI: chi di gallina nasce convien che razzoli preg. kar kura izleže, mora brskati
  • rigirare

    A) v. tr. (pres. rigiro)

    1. ponovno obrniti, obračati; obiti:
    rigirare il discorso pren. preiti na drugo temo
    rigirare bene il denaro toskansko dobro obračati denar
    rigirare qcn. koga si podrediti
    saperla rigirare znati se okoristiti, obrniti kaj sebi v prid

    2. obiti, iti, hoditi okoli

    B) ➞ rigirarsi v. rifl. (pres. mi rigiro) nazaj se obrniti, obračati
  • rôjstvo (-a) n

    1. nascita; parto:
    spočetje in rojstvo otroka concepimento e nascita del bambino
    doživeti drugo, novo rojstvo sentirsi rinascere
    padanje rojstev calo, flessione delle nascite
    načrtovanje rojstev controllo delle nascite, pianificazione familiare

    2. po rojstvu (v adv. rabi) di nascita:
    biti po rojstvu slovenski državljan essere cittadino sloveno di nascita

    3. pren. (nastanek, začetek) nascita:
    rojstvo nove države la nascita del nuovo stato
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • téma1 (-e) f tema, soggetto, argomento:
    obravnavati temo trattare, discutere un tema
    razprava na temo človekovih pravic discussione sul tema dei diritti dell'uomo
    žgoča tema tema scottante
    aktualna, občutljiva tema tema di attualità, tema delicato
    politična, znanstvena tema tema politico, scientifico
    tema pogovora tema del discorso
    tema komedije il soggetto della commedia
    načeti temo, preiti na drugo temo entrare in argomento, cambiare argomento
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

    A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
    uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
    uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
    uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

    B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi, disporsi

    2. collocarsi:
    s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

    3. piazzarsi; qualificarsi:
    šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
    naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica
  • vela f

    1. navt. jadro:
    vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
    vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
    a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
    barca, nave a vela jadrnica
    sport della vela jadralstvo (vodni šport)
    volo a vela jadranje (jadralno letenje)
    alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
    ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
    avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
    dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
    far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
    far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

    2. ekst. jadro; jadrnica

    3. šport jadralstvo (vodni šport)

    4. arhit. kapa (oboka):
    campanile a vela zvonik na preslico
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati