Franja

Zadetki iskanja

  • jéd (-í) f

    1. pietanza, piatto, cibo:
    kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
    neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
    mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
    prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
    gastr. glavna jed piatto forte
    gotova jed piatto del giorno
    hladna jed piatto freddo
    jed po naročilu piatto su ordinazione
    mesnata jed pietanza di carne
    narodna jed specialità del luogo
    rel. postna jed cibo magro
    začetna jed (predjed) antipasto

    2. (uživanje hrane) il mangiare:
    biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente
  • Jéra (-e) f Gertrude:
    pejor. mila Jera pappamolla, cacasotto
    držati se kot mila Jera avere un'aria indecisa
  • jésih (-a) m pog. aceto:
    pren. držati se, kot bi pil jesih avere un viso arcigno
  • klòp (-a) m zool. zecca, piattola, acaro (Acarus):
    držati se koga kot klop seguire qcn. come l'ombra
    golobji klop acaro dei colombi (Chemidocoptes columbae)
  • krílo1 (-a) n

    1. gonna, gonnella; sottana:
    nabrano, nagubano krilo gonna a pieghe
    zvončasto krilo gonna svasata
    hlačno krilo gonna pantalone
    bombažno, volneno, platneno krilo gonna di cotone, di lana, di tela
    držati se materinega krila stare sempre attaccato alle gonnelle della mamma
    spodnje krilo sottoveste

    2. pren. (ženska) gonnella:
    letati za krili correre dietro alle gonnelle

    3. star. (naročje) grembo:
    vzeti otroka v krilo prendere il bambino in grembo
  • kùp (-a) m

    1. mucchio; bica; pila:
    kup drv catasta di legna
    kup knjig pila di libri
    gnojni kup letamaio
    kup zemlje mucchio di terra
    zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
    imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

    2. na kup, na kupu:
    nametati kaj na kup gettare in mucchio
    še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
    pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
    držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
    grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
    zgrmeti na kup crollare
    lesti na kup essere fatiscente
    denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

    3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
    imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
    kup ruševin un ammasso di macerie
    na kup a caterve
    imeti kup skrbi avere un mondo di guai
    kup ljudi un visibilio di gente
    kup cunj cenciame
    kup nesnage knjiž. colluvie
    kup pozdravov knjiž. salutissimi
  • kúžek (-žka) m dem. od kuža cagnolino:
    pren. držati se kakor polit kužek essere come un pulcino bagnato
  • léva1 (-e) f

    1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro

    2.
    na levi, na levo a sinistra
    po levi sulla sinistra
    v levi nella sinistra
    v levo a sinistra
    z levo con la sinistra
    držati se leve tenere la sinistra
    pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
    obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie
  • lípov (-a -o) adj. di, del tiglio;
    držati se kot lipov bog starsene come una mummia, imbambolato
  • mámin (-a -o) adj. di, della mamma:
    mamin ljubljenček, srček cocco di mamma
    pren. držati se maminega krila essere attaccato alle gonnelle della mamma
  • mamma

    A) f

    1. pog. mama, mati:
    essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
    essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
    la mamma del vino vinska usedlina
    come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

    2. pren. mati

    B) inter.
    mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • mêtla (-e) f

    1. scopa, tosk. granata:
    pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

    2. pren. coda della cometa;
    biti prava metla essere succubo, indeciso
    pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
    bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • móna (-e) f vulg. nareč. tonto, stupido; mona nareč.; vulg.
    držati se kot kaka mona avere un'aria intontita
  • načêlo (-a) n principio; criterio, norma; dettato; insegna:
    držati se načel essere fedele ai principi
    odstopati od načel violare i principi, contravvenire ai principi
    moralna, vzgojna načela principi morali, educativi
    načelo javnosti il principio della trasparenza
    humanistična, krščanska načela i principi umanistici, cristiani
    v načelu in linea di massima
    imeti čudna načela o čem avere strane idee di, su qcs.
    ekon. ekonomsko načelo principio di economicità
    filoz. načelo protislovja, vzročnosti principio di contraddizione, di causalità
    jur. inkvizicijsko načelo principio inquisitorio
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • ōrza f navt.

    1. vrv na jadru

    2. ladijska stran proti vetru:
    andare all'orza pluti proti vetru
    tenersi all'orza držati se vetra