Franja

Zadetki iskanja

  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • candela f

    1. sveča:
    accendere una candela prižgati svečo
    accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
    leggere a lume di candela brati pri sveči
    struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
    ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
    non valere la candela pren. ne izplačati se
    il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
    essere alla candela pren. bližati se smrti
    tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
    avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

    2. fiz. candela

    3. avto svečka

    4. šport
    a candela navpično:
    calciare a candela žogo brcniti navpično
  • catena f

    1. veriga:
    tenere alla catena držati na verigi (tudi pren.);
    spezzare le catene pretrgati verige, osvoboditi se

    2. tehn.
    catena di trasmissione prenosna, transmisijska veriga

    3. zaporedje:
    una catena di avvenimenti zaporedje dogodkov
    catena di montaggio tekoči trak
    a catena verižno

    4. veriga:
    catena di negozi, di alberghi trgovska, hotelska veriga

    5. kem. veriga:
    reazione a catena verižna reakcija

    6. geogr.
    catena di monti gorska veriga
  • cece m

    1. bot. čičerika, cizara (Cicer arietinum):
    ceci lessati kulin. kuhana čičerika
    avere il cece nell'orecchio pren. biti gluh
    non saper tenere un cece in bocca pren. ne znati držati jezika, zadržati skrivnosti

    2. pren. navihanec; gizdalin, babjak

    3. pren. bradavica
  • chiave

    A) f

    1. ključ:
    chiudere a chiave zakleniti
    mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
    tenere sotto chiave dobro čuvati
    tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

    2. pren. ključ:
    la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
    il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

    3. glasba ključ:
    chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
    stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

    4. tehn. ključ:
    chiave a tubo cevni ključ
    chiave inglese francoz

    5.
    chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

    B) agg. invar. ključen; glaven:
    teste chiave glavna priča
    punto chiave ključna točka
  • cucito

    A) agg. zašit, šivan:
    stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
    avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
    avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
    essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan

    B) m šivanje:
    maestra di cucito šiviljska mojstrica
  • čŕka (-e) f

    1. lettera:
    mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
    pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
    cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
    tisk. krepka črka neretto, grassetto
    kurzivna črka (carattere) corsivo

    2. knjiž. ekst. lettera:
    slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
    pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
    pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
  • defilato agg. skrit; ločen:
    stare, tenersi defilato držati se ob strani
  • désna (-e) f

    1. destra, mano destra; gamba destra, piede destro

    2. inter.
    desna! dest!

    3. adv.
    na desno, desno a destra, sulla destra
    po desni sulla destra
    z desne da destra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se desne tenere la destra
    pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria
    obrt. plesti same desne fare solo maglie diritte
  • dēstra f

    1. desna, desna roka, desnica:
    stringere la destra stisniti desnico
    porgere la destra pren. pomagati

    2. desna, desna stran:
    tenere la destra držati se desne, iti po desni
    attenti a destra pozor na desno!

    3. polit. desnica:
    la destra democristiana krščanskodemokratska desnica
  • dèž (-ja) m

    1. pioggia:
    dež curkoma lije piove a dirotto
    dež pada, rosi piove, pioviggina
    dež je ponehal ha smesso di piovere
    pog. dež gre piove
    dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
    stati na dežju stare sotto la pioggia
    pren. govoriti ko dež parlare fitto
    pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
    pripravljati se na dež stare per piovere
    pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
    droben dež pioggerellina
    gost dež pioggia fitta

    2. pren.
    dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

    3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
    meteorski dež pioggia di stelle cadenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
    kem. kisli dež pioggia acida
    agr. umetni dež pioggia artificiale
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • difensiva f voj., šport obramba; defenziva:
    stare, tenersi sulla difensiva držati se defenzivno
  • disinvōlto agg.

    1. neprisiljen, sproščen, naraven; samozavesten:
    assumere un contegno disinvolto držati se sproščeno

    2. predrzen, nesramen
  • disparte avv.
    in disparte na strani, ob strani:
    tenersi, starsene in disparte ekst. držati se ob strani
    mettere, lasciare in disparte qcn., qcs. pren. zanemariti, zapostaviti koga, kaj
  • distanza f

    1. razdalja; oddaljenost:
    la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
    a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
    mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
    prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
    distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

    2. mat. dolžina, razdalja

    3. šport proga (dolžina):
    gara su lunga distanza tek na dolge proge
    vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

    4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

    5. pren. razlika
  • dóm (-a) m

    1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
    iti od doma, z doma andare, uscire di casa
    urediti, ustvariti si dom farsi la casa
    rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
    trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

    2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
    dijaški, študentski dom casa dello studente
    dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
    dečji dom colonia per bambini
    dom kulture casa della cultura
    dom za slepe istituto per ciechi
    počitniški dom colonia (estiva)
    kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
    planinski dom rifugio alpino
    zdravsteni dom poliambulatorio

    3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
    spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese
  • drèn (dréna) m bot. corniolo (Cornus mas);
    rdeči, pasji dren sanguinella (Cornus sanguinea)
    pren. zdrav ko dren sano come un pesce
    držati se, kakor bi dren jedel avera una faccia scura, annoiata
  • drénov (-a -o) adj. bot. di corniolo:
    pren. biti drenove volje essere di cattivo umore
    pren. držati ko drenov klin essere assolutamente sicuro, irrevocabile