Franja

Zadetki iskanja

  • predeterminare v. tr. (pres. predetērmino) predeterminirati; vnaprej določiti, določevati
  • prefiggere*

    A) v. tr. (pres. prefiggo) vnaprej postaviti, postavljati; vnaprej določiti, določati

    B) ➞ prefiggersi v. rifl. (pres. mi prefiggo) postaviti si; zastavljati si:
    prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj, skleniti
  • prefissare v. tr. (pres. prefisso) vnaprej določiti
  • preordinare v. tr. (pres. preordino)

    1. vnaprej pripravit, pripravljati; vnaprej določiti

    2. predeterminirati
  • prestabilire v. tr. (pres. prestabilisco) vnaprej postaviti; prej določiti, določati
  • quotizzare v. tr. (pres. quotizzo)

    1. razdeliti v kvote, deleže, dele; določiti kvoto

    2. parcelirati:
    quotizzare un terreno parcelirati zemljišče
  • scadenzare v. tr. (pres. scadēnzo) admin. določiti rok; sestaviti, sestavljati rokovnik
  • stipulare v. tr. (pres. stipulo) pravo stipulirati, skleniti pogodbo, določiti s pogodbo
  • ázimut (-a) m geogr. azimut:
    določiti azimut calcolare l'azimut
  • comminare v. tr. (pres. commino) pravo
    comminare una pena določiti kazen
    comminare l'ergastolo obsoditi na dosmrtno ječo
    comminare il risarcimento dei danni obsoditi na plačilo škode
  • convegno m

    1. sestanek, zmenek; simpozij:
    fissare un convegno določiti sestanek
    darsi convegno zmeniti se za sestanek; ekst. zbrati se, srečati se

    2. zbirališče:
    il caffè è un convegno di artisti kavarna je zbirališče umetnikov
  • dédič (-a) | -inja (-e) m, f erede:
    biti dedič premožeja essere erede del patrimonio, ereditare il patrimonio
    določiti dediča, imenovati za dediča nominare erede
    pren. duhovni dedič erede spirituale
    jur. nujni dedič erede necessario
    jur. zakoniti dedič erede legittimo
  • dolóčati (-am) | določíti (-im) imperf., perf.

    1. decidere, ordinare, stabilire, fissare:
    določati davčno osnovo stabilire la base imponibile
    natančno določati precisare
    določati ceno fissare, stabilire il prezzo
    določati (koga) za dediča costituire, nominare erede

    2. (na podlagi znakov, podatkov postavljati v kako skupino) determinare, stabilire:
    določati pasmo živali determinare la razza delle bestie
    vet. določati spol sessare
    navt. (tudi ekst.) določati položaj ladje fare il punto; rilevare
    določati delež quotare
    določati istovetnost identificare
    šport. določati postavo varare la squadra
    določati razsežnosti dimensionare
    navt. določati tonažo stazzare
    določati tromesečni rok trimestralizzare
    ekon. določiti gornjo cenovno mejo calmierare
    določiti kazen comminare una pena
    določiti kvoto quotizzare
    določiti rok scadenzare
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • kúrz (-a) m

    1. aer., navt. rotta:
    leteti, pluti po kurzu seguire la rotta (aerea, marittima)
    določiti kurz dare la rotta

    2. šol. (tečaj) corso:
    bolničarski kurz corso per infermiere
    pripravljalni, srednji (nadaljevalni), višji kurz corso preparatorio, medio, superiore

    3. ekon. (tečaj) cambio, corso; quotazione:
    kurz dolarja, tolarja il cambio del dollaro, del tallero
  • ládja (-e) f

    1. nave; bastimento, battello:
    ladja izpljuje la nave salpa
    ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
    vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
    privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
    potovati z ladjo viaggiare su una nave
    nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
    tonaža ladje tonnellaggio
    čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
    drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
    gusarska ladja nave corsara
    petrolejska ladja nave petroliera
    potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
    ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
    linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
    vojna ladja nave da guerra
    vesoljska ladja astronave
    izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

    2. rel., arhit. navata:
    glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
    pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
    igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
    ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
    določiti položaj ladje fare il punto
    admiralska ladja nave ammiraglia
    bojna ladja nave da battaglia
    bolniška ladja nave ospedale
    pren. cestna ladja macchinone
    ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    matična (vojna)
    ladja nave appoggio
    zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
    ladja gledališče showboat
    ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
    ladja za čiščenje morja spazzamare
    ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers
  • léga1 (-e) f

    1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
    pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
    desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
    hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
    centralna lega trga posizione centrale della piazza
    dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
    geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
    geol. lega sloja giacitura di uno strato
    sončna lega posizione solatia, esposta al sole
    zavetrna lega posizione riparata
    višja lega (posizione) in alto
    lega zgradbe esposizione di un edificio

    2. trave portante, calastra; grad.
    kapna lega trave di banchina
    slemenska lega trave di colmo
    vmesna lega trave del soffitto

    3. muz. posizione, registro:
    nizka, visoka lega registro alto, basso
    altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
    (položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
    prva, sedma lega posizione prima, settima

    4. star. strato

    5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
    fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
    fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
    lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
    strojn. mrtva lega punto morto
    fiz. ravnovesna lega equilibrio
    stabilna lega equilibrio stabile
    navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
    geogr. lega gora orografia
    astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • nárok (-a) m jur. udienza:
    določiti narok fissare l'udienza
  • nórma (-e) f

    1. norma, regola; precetto; prescrizione; pren. modulo; dettame:
    kršiti, spoštovati norme violare, rispettare le norme
    družbene, moralne, pravne norme norme sociali, morali, giuridiche
    določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne norme stabilire, modificare le regole della lingua, dell'ortografia
    industrijske norme norme, standard industriali

    2. (količina dela, ki ga je treba opraviti v določenem času) norma di produzione;
    norma knjižnega jezika la norma della lingua letteraria
    šport. olimpijska norma norma olimpica
    tehnična norma norma tecnica

    3. tisk. norma