Franja

Zadetki iskanja

  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zampino m

    1. pomanjš. od ➞ zampa tačica

    2. pren. krempelj:
    mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
    qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes

    3. kulin. noga
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
  • zlíti (-líjem) | zlívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. versare:
    zliti mleko v lonec versare il latte nella pentola
    pren. zliti vase bere, scolare
    pren. zliti jezo na koga, nad kom riversare la propria collera su qcn.

    2. trasfondere, infondere:
    zliti svoja čustva v pesmi trasfondere i sentimenti in poesia

    B) zlíti se (-íjem se) | zlívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. confluire; convergere; riversarsi

    2. fondersi:
    barve, zvoki se zlijejo i colori, i suoni si fondono

    3. pren. affluire, riversarsi:
    demonstranti so se zlili na trg i dimostranti si riversarono nella piazza

    4. impers. spiovere, cessare di piovere:
    vedriti, dokler se ne zlije mettersi al riparo finché non smetta di piovere
  • zmotíti (-im)

    A) perf.

    1. distrarre:
    zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

    2. disturbare, turbare:
    zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

    3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

    4. pren. spingere, indurre:
    priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

    5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
    njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

    B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

    1. sbagliare; pren. steccare:
    zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
    hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

    2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
    vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa
  • želézo (-a) m kem. ferro (Fe):
    pridobivati železo estrarre il ferro
    kovati, valjati železo battere, laminare il ferro
    livarna železa fonderia
    zlitine železa in drugih kovin leghe di ferro e altri metalli
    predmeti iz železa ferro, ferri
    krhko, lomljivo, trdo železo ferro vetrino, duro
    mehko, kovano železo ferro dolce, battuto
    lito železo ghisa
    pren. imeti dve železi v ognju avere altra carne al fuoco
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
    staro železo ferri vecchi, ferraglia
    pren. biti za staro železo essere un ferrovecchio
    metal. surovo železo ferro crudo
    min. meteorsko železo ferro meteorico
    telursko železo ferro tellurico
    kotno železo angolare, cantonale
    grad. betonsko železo tondino per cemento armato
    okroglo železo tondino
    palično železo barre di ferro