Franja

Zadetki iskanja

  • invaginare

    A) v. tr. (pres. invagino) knjižno dati, dajati v nožnico

    B) ➞ invaginarsi v. rifl. (pres. mi invagino) med. invaginirati se, uvleči se
  • istruire

    A) v. tr. (pres. istruisco)

    1.
    istruire qcn. in qcs. učiti, poučevati koga česa; ekst. uriti

    2. podučiti, dajati napotke

    3.
    istruire un processo pripraviti, pripravljati proces

    B) ➞ istruirsi v. rifl. (pres. mi istruisco)

    1. izobraziti, izobraževati se

    2. poučiti se, informirati se
  • linizzare v. tr. (pres. linizzo) tekstil lanirati, dajati tkanini videz lanu
  • materiare

    A) v. tr. (pres. matērio) knjižno sestaviti, zgraditi; dajati snov; oblikovati

    B) ➞ materiarsi v. rifl. (pres. mi matērio) knjižno biti zgrajen (na), biti izpolnjen (s, z)
  • noleggiare v. tr. (pres. noleggio)

    1. najeti, najemati, izposoditi si

    2. izposoditi, izposojati, dajati v najem (vozilo, plovilo, letalo)
  • posporre* v. tr. (pres. pospongo)

    1. dajati zadaj; zapostaviti, zapostavljati (tudi pren.):
    posporre l'onestà al proprio utile dati prednost osebni koristi

    2. odložiti, odlagati
  • predicare

    A) v. tr. (pres. prēdico)

    1. relig. pridigati

    2. pridigati, učiti, razglašati:
    predicare il falso učiti neresnico
    predica il digiuno a stomaco pieno pren. sitemu je lahko pridigati post

    3. poveličevati; povzdigniti, povzdigovati; ekst. pretiravati

    B) v. intr.

    1. govoriti:
    predicare al deserto, ai porri, al vento pren. govoriti gluhim ušesom

    2. pridigati, dajati nauke, učiti; opominjati:
    predicare bene e razzolare male pren. eno govoriti, drugo delati
  • preferire v. tr. (pres. preferisco) dajati prednost; rajši imeti; bolj ceniti:
    preferire la montagna al mare rajši imeti hribe kot morje
    preferì la morte al disonore rajši je imel smrt kot sramoto
  • prescegliere* v. tr. (pres. prescelgo) dajati prednost; rajši imeti
  • privilegiare v. tr. (pres. privilēgio)

    1. privilegirati (tudi ekst.)

    2. ekst. dajati prednost:
    privilegiare il lavoro rispetto alla famiglia dajati delu prednost pred družino
  • ritmare v. tr. (pres. ritmo) dajati ritem, tempo (čemu)
  • scozzonare v. tr. (pres. scozzono)

    1. ukrotiti, ujahati (konja)

    2. pren. dajati prvi pouk; obtesati, olikati
  • sfogare

    A) v. tr. (pres. sfōgo) dajati duška:
    sfogare la rabbia dati duška jezi

    B) v. intr.

    1. uiti, uhajati; izhlapevati (plin)

    2. bruhniti v

    C) ➞ sfogarsi v. rifl. (pres. mi sfōgo)

    1.
    sfogarsi con qcn. zaupati se komu
    sfogarsi su qcn. stresati (jezo, slabo voljo) na koga

    2.
    sfogarsi a correre natekati se
    sfogarsi a mangiare do sitega se najesti
  • solettare v. tr. (pres. soletto) dajati vložke v čevlje
  • svelenire

    A) v. tr. (pres. svelenisco)

    1. odvzeti strup

    2. pren. pomiriti zamero, jezo:
    le sue scuse lo hanno svelenito po njegovem opravičilu se mu je jeza polegla

    B) svelenirsi v. rifl. (pres. mi svelenisco) dajati duška jezi, zameri; otresti se jeze
  • svenare

    A) v. tr. (pres. sveno)

    1. prerezati žile

    2. pren. izžeti, izžemati, izmozgati

    B) svenarsi v. rifl. (pres. mi sveno)

    1. prerezati si žile

    2. pren. dati, dajati vse svoje za kaj:
    svenarsi per far studiare i figli dati vse, da bi lahko otroci študirali
  • biada f

    1. zob, krma:
    dare la biada ai cavalli dajati konjem zob

    2.
    biade knjižno žito
  • biscōtto

    A) m

    1. piškot, keks:
    biscotto all'anice janežev piškot
    fare il biscotto šport žarg. dajati konju nedovoljena sredstva

    2. prepečenec:
    mettersi in mare senza biscotto pren. lotiti se česa nepripravljen

    3. neloščen porcelan, biskvit

    B) agg. prepečen
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • contagocce m invar. kapalka:
    dare qcs. col contagocce pren. dajati kaj po kapljicah
    parlare col contagocce počasi govoriti