Franja

Zadetki iskanja

  • patrimōnio m (pl. -ni)

    1. premoženje; imetje:
    disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
    mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje

    2. dediščina:
    il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda
  • pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pog. bere, scolare, scolarsi:
    celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

    2. pog. pren.
    pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

    B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
    ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca
  • preglèd (-éda) m

    1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
    pregled dokumentov controllo dei documenti
    carinski pregled controllo doganale
    tehnični pregled revisione tecnica

    2. med. visita; esame; check-up:
    specialistični pregled visita specialistica
    laboratorijski pregled esame di laboratorio
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    3. rassegna; rivista; ispezione:
    pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
    voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
    pregled (preiskava)
    trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili

    4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
    z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
    imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
    imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
    med. pregled krvi emoscopia
    časn. žarg. pregled političnih novic pastone
  • prekvartáti (-ám) perf. giocare a carte:
    prekvartati celo noč giocare a carte tutta la notte
  • premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
    zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
    pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
    krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
    kopičiti premoženje accumulare ricchezze
  • previséti (-ím) perf. passare (in attesa), aspettare; alp. passare la notte, passare delle ore in parete;
    celo večnost smo previseli na postaji alla stazione stemmo ad aspettare tutta un'eternità
  • sēcolo m

    1. stoletje:
    ai primi del secolo na začetku stoletja
    è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

    2. stoletje; doba:
    il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
    il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

    3. današnji čas, stoletje:
    avvenimento del secolo dogodek stoletja
    figlio del secolo otrok svojega časa
    il male del secolo bolezen današnjega časa
    roba dell'altro secolo zastarelo
    uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

    4.
    secoli čas:
    nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
    per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

    5. tuzemno življenje

    6. posvetno življenje; mondenost:
    lasciare il secolo pomenišiti se
    al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
    suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi
  • spēndere* v. tr. (pres. spēndo)

    1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
    spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
    spendere e spandere na veliko zapravljati

    2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
    spendere il proprio tempo preživljati čas
    spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
    spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti

    3. absol. nakupovati
  • stolétje (-a) n secolo; centennio:
    dogodek, rop stoletja l'avvenimento, la rapina del secolo
    na začetku stoletja ai primi del secolo
    nisem ga videl že celo stoletje non lo vedo da un secolo
    stoletje velikih odkritij il secolo delle grandi scoperte, invenzioni
    atomsko stoletje l'era atomica
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • števílo (-a) n

    1. numero, cifra:
    zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
    nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
    okroglo število numero tondo
    magično število numero magico
    lingv. slovnično število numero grammaticale

    2. (količina, izražena s številko) numero:
    število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
    ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
    nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
    bilo jih je brez števila erano una moltitudine
    število mrtvorojenih otrok natimortalità
    število obiskovalcev frequenza
    število točk punteggio
    biti zraven za število far numero

    3. mat.
    deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
    teorija števil teoria dei numeri
    algebraično število numero algebrico
    celo, decimalno število numero intero, decimale
    enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
    imaginarno število numero immaginario
    iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
    kompleksno število numero complesso
    Ludolfovo število pi (π)
    naravno, relativno število numero naturale, relativo
    negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
    periodično število numero periodico

    4. kem.
    atomsko število numero atomico
    fiz. kvantno število numero quantico
    Machovo število numero di Mach
    masno število numero di massa
    teh. oktansko število numero di ottani
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • trangugiare v. tr. (pres. trangugio)

    1. pogoltniti, goltati; požreti, požirati:
    trangugiare bocconi amari pren. prenašati tegobe, požirati žalitve
    trangugiare l'ira, la bile pren. potlačiti, pogoltniti jezo

    2. pren. na hitro pognati, zapraviti:
    trangugiare un patrimonio na hitro pognati celo premoženje
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • véčnost (-i) f eternità; perennità:
    od tod do večnosti da qui all'eternità
    čakati celo večnost aspettare a lungo
    že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo
  • zafrkávati (-am)

    A) imperf. pog.

    1. prendere in giro qcn., burlarsi di qcn.

    2. dare fastidio a qcn., importunare qcn.

    B) zafrkávati se (-am se) imperf. refl.

    1. scherzare, prendere in giro qcn.

    2. darsi da fare; darsi pena, penare, faticare:
    celo uro sem se zafrkaval s popravilom naprave ho penato un'ora per aggiustare l'apparecchiatura
  • zavléči (-vléčem)

    A) perf. ➞ vleči

    1. tirare; trascinare:
    zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

    2. ekst. portare:
    zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

    3. protrarre, prolungare:
    zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

    4. strascicare (un suono)

    5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

    B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi:
    medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

    2. protrarsi, prolungarsi:
    dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

    3. coprirsi:
    nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole
  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì