Franja

Zadetki iskanja

  • fluttuante agg.

    1. valovit, razburkan:
    superficie fluttuante razburkana površina

    2. neodločen, omahljiv

    3. nestalen, nereden, spremenljiv, drseč; fluktuirajoč:
    prezzo fluttuante spremenljiva cena
    costola fluttuante anat. prosto rebro
  • globale agg. globalen, celoten, skupen:
    il costo globale di un lavoro skupna cena nekega dela
    metodo globale globalna metoda
    villaggio globale globalna vas
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • gréti (gréjem)

    A) imperf. ➞ ogreti intr., tr. scaldare, riscaldare; tenere il caldo:
    odeja greje la coperta tiene il caldo
    greti večerjo scaldare la cena
    pren. greti gada na prsih scaldare una serpe in seno

    B) gréti (gréje) imperf. impers. fare caldo

    C) gréti se (gréjem se) imperf. refl. scaldarsi, riscaldarsi
  • hláden (-dna -o)

    A) adj.

    1. fresco, freddo:
    hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
    prijetno hladna soba stanza fresca
    gastr. hladna večerja cena fredda
    gastr. hladne jedi piatti freddi

    2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
    hladen sprejem accoglienza fredda
    hladna presoja giudizio freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. hladna svetloba luce fredda
    friz. hladna trajna permanente a freddo
    geogr. hladni pas zona glaciale
    med. (spolno) hladna ženska donna frigida
    meteor. hladna fronta fronte freddo
    polit. hladna vojna guerra fredda
    metal. hladno valjanje laminatura a freddo
    hladno lepilo colla a freddo
    voj. hladno orožje armi bianche
    pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

    B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
    popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
    spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
    pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • inclusivo agg. ki vključuje, ki všteje:
    prezzo inclusivo delle spese di trasporto cena vključno s stroški prevoza
  • inferiore

    A) agg.

    1. spodnji:
    arti inferiori noge
    corso inferiore del fiume spodnji tok reke

    2. nižji:
    prezzo inferiore nižja cena
    scuola media inferiore šol. nižja srednja šola
    ufficiale inferiore voj. nižji častnik
    essere inferiore a qcn. per qcs. biti v čem slabši od koga
    restare inferiore alla fama, all'aspettativa, ai compiti izneveriti sloves, pričakovanja, ne biti dorasel nalogam

    B) m, f podrejeni, podrejena
  • izklícen (-cna -o) adj.
    izklicna cena prezzo base (all'asta)
  • katalóški (-a -o) adj. di catalogo:
    kataloška cena prezzo di catalogo
  • konkurénčen (-čna -o) adj. concorrente; ekon. concorrenziale, in concorso:
    konkurenčno podjetje ditta concorrente
    ekon. konkurenčna cena prezzo concorrenziale, competitivo
    festival konkurenčnih filmov festival di film in concorso
  • kosóven (-vna -o) adj. a, in pezzi; al pezzo:
    trg. kosovna cena prezzo unitario (al pezzo)
    trg. kosovna prodaja vendita al dettaglio (al minuto)
    trg. kosovno blago merce venduta a, in pezzi
    kosovna pošiljka collettame
  • kúhati (-am)

    A) imperf. ➞ skuhati

    1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
    uči se kuhati impara a cucinare
    kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
    kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
    kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

    2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
    kuhati marmelado cuocere la marmellata
    kuhati apno cuocere la calcina
    teh. kuhati les vaporizzare il legno
    kuhati žganje distillare l'acquavite

    3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
    kuhati maščevanje ordire la vendetta

    4. pren.
    kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
    kuhati mulo tenere il broncio
    kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
    kuhati zavist invidiare
    vročina ga kuha ha la febbre

    B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. ribollire:
    v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

    2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
    ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa
  • kúpen (-pna -o) adj. d'acquisto:
    kupna cena prezzo d'acquisto
    kupna moč potere d'acquisto
    kupna pogodba contratto di compravendita
    kupno sredstvo mezzo d'acquisto
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • maksimálen (-lna -o) adj. massimale, massimo; ekst. altissimo, grandissimo:
    maksimalna histrost vozila velocità massima del veicolo
    avt. maksimalna moč dinama potenza massima della dinamo
    meteor. maksimalni termometer termometro a massima
    maksimalna temperatura temperatura massima
    ekon. maksimalna cena maximum
    maksimalna obrestna mera top rate
    maksimalna osnova massimale
  • maksimíran (-a -o) adj. ekon. massimizzato:
    maksimirana cena calmiere
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • mí | mé (nas) pron.

    1. noi; noialtri, noialtre:
    drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
    (v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

    2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
    oče nam je umrl è morto nostro padre
    pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

    3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
    na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
    Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
    pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
    pog. to naj ostane med nami resti fra noi
    vsi so z nami tutti sono con noi