Franja

Zadetki iskanja

  • preferibile agg. ki zasluži prednost; boljši:
    è preferibile bolje je
  • préj

    A) adv.

    1. (v krajšem času, hitreje) prima:
    priti prej na delo venire prima al lavoro
    čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
    čim prej quanto prima
    knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
    vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
    malo prej poc'anzi

    2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
    prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
    zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
    prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
    dan prej il giorno prima
    moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

    3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
    dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

    4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
    nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
    prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
    prej imenovani il sopraddetto
    prej navedeni il sopraindicato
    prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

    B) préj ko konj.

    1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
    vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

    2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
    prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
  • preprečeváti (-újem) | prepréčiti (-im) imperf., perf. impedire; ostacolare; ovviare, precludere, prevenire, scongiurare, sventare, vanificare:
    preprečiti nesrečo impedire, scongiurare un pericolo
    bolje je preprečevati kakor zdraviti meglio prevenire che curare
    preprečevati razvoj ostacolare lo sviluppo
    preprečevati širjenje novih idej precludere la diffusione di nuove idee
    preprečiti uresničitev načrta vanificare la realizzazione del piano
    preprečiti pobeg sventare la fuga
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • reflektírati (-am) imperf.

    1. (odbijati) riflettere:
    reflektirati svetlobo, toploto riflettere la luce, il suono

    2. (kazati) riflettere; riecheggiare:
    umetnost reflektira družbene in osebne spremembe l'arte riflette i mutamenti sociali e individuali

    3. reflektirati na aspirare a, contare su:
    reflektirati na bolje plačano delovno mesto aspirare a un posto meglio retribuito
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • števílka (-e) f

    1. numero:
    ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
    številka deset il numero dieci, il dieci
    številke in črke numeri e lettere
    zaporedna številka numero progressivo
    številka srečke il numero del biglietto della lotteria
    številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
    peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
    muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
    hišna številka numero civico
    serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
    arabske, rimske številke numeri arabi, romani
    nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
    Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
    bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
    gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

    2. pog. mat. (število) numero:
    lihe, sode številke numeri pari, dispari

    3. (številčni podatki) dato:
    številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

    4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
    posebna številka numero unico
    slavnostna številka numero speciale
    nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

    5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
    potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
    garderobna številka scontrino del guardaroba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti le številke essere ridotti a numeri
    žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
    pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
    ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
    doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
    žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
    sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
    vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
    ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
    adm. delovodna številka numero di protocollo
    davčna številka codice fiscale
    enotna matična številka občana numero d'identità personale
    biblio. dvojna številka numero doppio
    pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
    klicna številka numero telefonico
    poštna številka codice di avviamento postale
    šport. štartna številka numero di partenza
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tečnáriti (-im) imperf.

    1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
    bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

    2. insistere; sollecitare:
    toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo
  • tém

    A) adv. (s primernikom krepi njegov pomen) tanto:
    nikogar ni doma; tem bolje, bova imela mir a casa non c'è nessuno; tanto meglio, così staremo tranquilli

    B) tém konj. (v primerjalnih stavkih) tanto più, più:
    čim prej, tem bolje quanto prima tanto meglio
    čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč più la guarda, più gli piace
  • uōvo m (f pl. -va)

    1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra

    2. (kokošje) jajce:
    bianco, chiara d'uovo beljak
    rosso d'uovo rumenjak
    uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
    uovo benedetto pirh
    uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
    uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
    uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
    uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
    uovo al tegame kulin. jajce na oko
    l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
    la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
    pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
    pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
    testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
    è come bere un uovo pren. nič lažjega
    essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
    guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene

    3. ekst.
    uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
    uovo di neve kulin. snežna kepa
    uovo da rammendo goba za krpanje
    PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • vrábec (-bca) m

    1. zool. passero (Passer Italiae):
    domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
    poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
    vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
    pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

    2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
    kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
    glej ga (no) vrabca caspita!
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • zdráviti (-im)

    A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
    zdraviti bolnike curare i malati
    otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
    zdraviti rano curare, medicare la ferita
    pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
    pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
    bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare

    B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
    zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
    zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi