Franja

Zadetki iskanja

  • panno m

    1. blago, tkanina:
    c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
    tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge

    2. tekstil sukno:
    panno funebre, mortuario mrliški prt

    3. kos blaga, platna:
    panno incerato povoščeno platno
    essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa

    4.
    panni pl. obleka, oblačilo:
    panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
    non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
    se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
    tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati

    5. pren. kožica
  • pepélkasto adv. color cinerino:
    pepelkasto bled cenericcio
  • postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

    1. divenire, diventare, farsi:
    postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
    postati grd diventare brutto, imbruttire
    postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
    postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

    2.
    postati odveč essere di troppo, superfluo
    postajati všeč cominciare a piacere

    3. (s smiselnim osebkom)
    postati (komu)
    dolgčas annoiarsi
    postati (komu)
    slabo sentirsi male
    postati (koga)
    sram, strah vergognarsi, prendere paura
    postati (komu) žal dispiacere

    4. impers.
    postajati, postati hladno far freddo
    postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
    postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
    postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
    bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
    postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postati oče diventare padre
    postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
    postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
    postajati bolj prebrisan smaliziarsi
    bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
    med. postajati kroničen cronicizzarsi
    postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
    postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
    postajati predrzen insolentire
    agr. postajati snetljiv volpare
    postajati trmast incaponirsi
    postajati žaltav irrancidire
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • sívo adv. in grigio, di grigio:
    sivo se oblačiti vestirsi di grigio
    sivo bled grigio pallido
    sivo moder grigiazzurro
    sivo zelen grigioverde
  • slovéti (-ím) imperf. essere famoso, noto, conosciuto; aver fama:
    Bled slovi po svoji lepoti Bled è noto per la sua bellezza
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • viso m

    1. obraz:
    viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
    viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
    a viso aperto pren. odkrito, pogumno
    viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
    dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
    diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
    gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
    non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

    2. ekst. obraz (poteze):
    viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
    fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
    fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
    fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega
  • vósek (-ska) m

    1. cera:
    delati, izločati vosek fare, secernere la cera
    čebelji vosek cera d'api
    naravni vosek cera naturale
    bled kot vosek pallido come la cera

    2. (tej snovi podobna snov) cera:
    pečatni vosek cera di Spagna, ceralacca

    3. kem.
    voski cere, ceridi
    geol. zemeljski vosek cera fossile, ozocerite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. postati mehak kot vosek diventare docile, duttile come la cera
    um. risba z voskom disegno in cera
  • voščéno adv.
    voščeno bel, bled cereo
  • zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
    grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
    govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
    pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
    bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia
  • zborováti (-újem) imperf. tenere una riunione, un comizio; un convegno; convenire, darsi convegno:
    slavisti bodo zborovali na Bledu gli slavisti si daranno convegno a Bled
  • žólč (-a) m

    1. anat. bile, fiele

    2. pren. bile, fiele;
    žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
    bled od žolča verde dalla bile
    med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
    žolč ga zvija ha attacchi di bile
    zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
    v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce