Franja

Zadetki iskanja

  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • impegnare

    A) v. tr. (pres. impegno)

    1. (intraprendere) zastaviti, zastavljati (tudi pren.), začeti

    2. (prenotare) rezervirati; zavezati:
    impegnare una camera d'albergo rezervirati hotelsko sobo

    3. (noleggiare) najeti, najemati

    4. voj. poslati, pošiljati v boj:
    impegnare il combattimento začeti boj
    impegnare il portiere šport ostro napadati

    B) ➞ impegnarsi v. rifl. (pres. mi impegno)

    1. obvezati se:
    mi impegno a saldare il debito entro un mese obvežem se, da bom poravnal dolg v enem mesecu

    2. lotiti, angažirati se:
    impegnarsi a fondo lotiti se česa s srcem in dušo

    3. zadolžiti, zadolževati se
  • io

    A) pron. jaz:
    te lo insegno io! ti bom že jaz pokazal!
    io sottoscritto pisarn. spodaj podpisani
    io ricco? jaz naj bi bil bogat?

    B) m invar.

    1. jaz:
    essere pieno del proprio io biti poln samega sebe

    2. psihol. ego
  • kàdar konj.

    1. (v oziralnih in časovno-pogojnih odvisnikih) quando; mentre; knjiž. allorquando:
    naj pride, kadar hoče venga quando vuole

    2. star. (za izražanje istočasnosti) (ko) quando:
    kadar bom zrasel, bom gasilec quando sarò grande farò il pompiere
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • lastnorôčno adv. di propria mano, di proprio pugno, manu propria (m. p.); pog. da me, da te ecc.; da solo, senza aiuto alcuno:
    lastnoročno bom odnesel pismo na pošto porterò da me la lettera alla posta
  • loro

    A) pron. oni, one; njih, njim, nje, njimi:
    lo dirò loro njim bom povedal
    vado da loro k njim grem
    sono stati loro a dirlo oni so to rekli

    B) agg. njihov, njun:
    il loro padre njihov oče
    i loro genitori njihovi starši
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • naréd adj. inv. pronto:
    v pol ure bom nared in mezz'ora sono pronto
    do maja bo most nared il ponte sarà finito, costruito entro maggio
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • odstópati (-am) | odstopíti (-im) imperf., perf.

    1. staccarsi

    2. dare le dimissioni, dimettersi, ritirarsi; abdicare

    3. deviare, allontanarsi, ritirarsi, arretrare:
    ne bom odstopil od svojih namer non arretrerò dai miei propositi

    4. distinguersi; scostarsi

    5. šport. abbandonare; dichiarare forfait:
    odstopiti od tekmovanja abbandonare una gara
    žarg. odstopiti zaradi izčrpanosti scoppiare

    6. cedere:
    odstopiti mesto cedere il posto
  • onde

    A) avv. knjižno

    1. odkod

    2. odkoder

    3. iz česar, zaradi česar

    B) cong. da (bi), zato, da (bi) (finalno):
    chiedo consiglio onde sapermi regolare prosim za nasvet, da se bom znal ravnati
  • pápež (-a) m

    1. rel. papa, pontefice; santo padre:
    pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
    če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto

    2. ekst. um. papa:
    papež simbolizma il papa del simbolismo