Franja

Zadetki iskanja

  • zavidljív (-a -o) adj.

    1. (zavisten) invidioso

    2. pren. ottimo, grandissimi, alto:
    doseči zavidljive rezultate conseguire ottimi risultati
  • zgódnji (-a -e) adj.

    1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
    zgodnje vstajanje alzata mattiniera
    zgodnje sonce primo sole
    zgodnje cvetenje fioritura precoce
    zgodnji krompir patate novelle

    2. primo, alto; proto-, paleo-:
    zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
    zgodnji srednji vek alto Medioevo
    zgodnja romantika protoromanticismo
    rel. zgodnja maša messa mattutina
    um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
    agr. zgodnji pridelek primizia
  • zgórnji (-a -e) adj.

    1. superiore; alto; di sopra:
    zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
    zgornje mesto città alta
    zgornja plast strato superiore

    2.
    zgornja stran (česa) il dritto
    zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

    3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
    iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
    to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
    zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
    zgornji konec (mize) capotavola
    zgornji sloji ceti alti
    mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
    anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
    muz. zgornja dominanta sopraddominante
    zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
    geol. zgornja kreda cretaceo superiore
    fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
    anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
    navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
    zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
    geogr. zgornji del doline testata della valle
    zgornji tok Tibere l'alto Tevere
    navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
    zgornje stegno scannello, controgirello
  • žlíčka (-e) f

    1. dem. od žlica cucchiaino

    2. anat. alto ventre; epigastro, fossa epigastrica
  • Adige m geogr. Adiža:
    Alto Adige Južna Tirolska
  • affare m

    1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
    sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
    affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
    ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
    questo è affare suo to je njegova stvar
    fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen

    2. posel, kupčija:
    proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
    fare un buon affare skleniti dober posel
    uomo d'affari posloven človek, poslovnež
    dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
    ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo

    3. afera, zadeva, proces:
    l'affare Dreyfus afera Dreyfus

    4. pog. zadeva, stvar; onè:
    un affare da nulla malenkost
    è un affare serio to pa je resna zadeva
    cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?

    5. stan:
    persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
    donna di mal affare vlačuga
    gente di mal affare malopridneži
  • altissimo

    A) agg. (superl. od ➞ alto)

    1. zelo visok, najvišji

    2. pren. vzvišen, slaven, največji

    B) m
    Altissimo Najvišji, Bog
  • bencín (-a) m benzina:
    motorni, navadni bencin benzina auto
    super bencin benzina super
    visokooktanski bencin benzina ad alto numero di ottani
    natočiti poln rezervoar bencina fare il pieno di benzina
    šalj. naliti malo bencina fare benzina; prendere un cicchetto
  • bordo m

    1. navt. ladijski bok, krov:
    persona di alto bordo pren. visoka osebnost, človek na položaju

    2. ekst. ladja:
    libro di bordo ladijski dnevnik
    virare di bordo obrniti ladjo; pren. menjati smer, prepričanje, zasukati pogovor
    andare, salire a bordo stopiti na krov, na ladjo

    3.
    a bordo di na, v:
    a bordo di un'automobile, di un aereo v avtomobilu, v letalu

    4. rob

    5. obšiv, obrob
  • cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
    essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
    gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
  • caffè

    A) m

    1. bot. kavovec (Coffea arabica)

    2. kava:
    caffè macinato mleta kava
    fare, preparare il caffè skuhati kavo
    caffè nero črna kava
    caffè turco, alla turca turška kava
    caffè espresso ekspres kava
    caffè lungo, alto dolga kava
    caffè ristretto, basso kratka kava
    caffè macchiato kava s kancem mleka
    caffè corretto kava z žganjem
    al caffè pri kavi, po obedu
    caffè d'orzo ječmenova kava
    caffè di cicoria cikorija

    3. kavarna, bar, točilnica:
    andare al caffè iti v kavarno
    chiacchiere da caffè kavarniške čenče
    caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

    B) agg. kavne barve:
    un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve
  • campanile m

    1. zvonik:
    alto come un campanile zelo visok

    2. pren. domači kraj:
    amore di campanile lokalpatriotizem
    questioni di campanile pren. malenkostne zadeve
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • céna (-e) f

    1. prezzo; costo:
    nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
    izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
    pren. bratovska cena prezzo di favore
    smešno nizka cena prezzo stracciato
    dnevne cene prezzi correnti
    fiksna cena prezzo fisso
    izklicna cena prezzo base (nell'asta)
    proizvodna cena prezzo di costo
    sezonska cena prezzo stagionale
    cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    dejanska cena prezzo effettivo
    ekonomska cena prezzo economico
    fakturna cena prezzo fatturato
    maksimirana cena prezzo calmierato
    lastna cena prezzo di costo
    tržna cena prezzo di mercato
    prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
    gibanje cen andamento dei prezzi
    zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
    cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
    cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
    navijati cene far salire i prezzi
    prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
    popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
    prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
    subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
    spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

    2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
    njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
    pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
    pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
    PREGOVORI:
    lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda
  • cíljati (-am) imperf. pog. puntare, mirare a:
    pren. ciljati na koga alludere a qcn.
    pren. ciljati na kaj ambire, appetire a qcs.
    pren. ciljati visoko mirare alto
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • desettísoči1 (-ev) m pl. migliaia, decine di migliaia:
    pren. zgornji desettisoči alta società, gente di alto rango
  • dorásti (-rástem) | doráščati (-am) perf., imperf. crescere; maturare; svilupparsi, farsi; uguagliare:
    fant dorašča v moža il ragazzo si sta facendo uomo
    sin je dorastel očeta il figlio è ormai alto quanto il padre
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • fondale m

    1. globina vode (na določenem mestu):
    fondale alto velika globina
    fondale basso majhna globina, plitvina

    2. gled. odrsko ozadje