Franja

Zadetki iskanja

  • mladína (-e) f gioventù; giovani:
    delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina gioventù operaia, intellettuale, cittadina, contadina
    mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di sedici anni
    pren. zlata mladina jeunesse dorée
  • moscone m

    1. poveč. od ➞ mosca velika muha

    2. zool.
    moscone della carne rdečeglava brenčačka (Calliphora erytrocephala)
    moscone d'oro (cetonia) zlata minica (Cetonia aurata)

    3. pren. častilec, dvorljivec

    4. šport (pedalò, pattino) čoln na nožni pogon
  • mŕzlica (-e) f

    1. febbre:
    bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre

    2. pog. malaria

    3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
    potovalna mrzlica febbre della partenza
    govorniška mrzlica tremarella

    4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
    nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
    igralna mrzlica la frenesia del gioco
    izpitna mrzlica paura degli esami
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
    porodna mrzlica febbre puerperale
    povratna mrzlica febbre ricorrente
    rumena mrzlica febbre gialla
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nōzze f pl.

    1. poroka:
    dono, regalo di nozze poročno darilo
    nozze d'argento, d'oro, di diamante srebrna, zlata, diamantna poroka
    viaggio di nozze poročno potovanje, medeni tedni
    andare a nozze poročiti se; pren. pripraviti se na kaj zelo zaželenega

    2. poroka, svatba:
    abito da nozze poročna obleka
    torta di nozze poročna torta
    fare le nozze coi funghi, coi fichi secchi šalj. varčevati na nepravem mestu

    3. zakon

    4. relig.
    nozze con Gesù redovna zaobljuba

    5. biol. oprašitev (rastlin):
    nozze palesi, segrete opazna, skrivna oprašitev
  • obréza1 (-e) f taglio (in legatoria); raffilatura, smarginatura:
    zlata obreza taglio dorato
  • obróček (-čka) m

    1. dem. od obroč cerchietto, anello:
    zlati obroček anello, fede matrimoniale
    izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
    anat. maternični obroček anello intrauterino
    obroček za ključe anello portachiavi
    obroček za grizenje zanna, dentaruolo
    obroček za prtičke portatovagliolo

    2. bot., zool. anello
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • pálica (-e) f

    1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
    opirati se na palico appoggiarsi al bastone
    tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
    palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
    bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
    dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
    palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
    igre biljardna palica stecca da biliardo
    čarovna palica bacchetta magica
    dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
    voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
    voj. maršalska palica bastone da maresciallo
    zlata palica verga d'oro
    pastirska palica bastone da pastore
    ribiška palica canna da pesca
    šport. skakalna palica asta
    šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
    sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
    rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
    šport. štafetna palica testimone
    fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
    fiz. kontrolna palica barra di controllo
    aer. krmilna palica cloche; barra di comando
    šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
    šport. skok ob palici salto con l'asta
    pren. palica je pela fu bastonato
    pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

    2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica
  • pálma (-e) f

    1. bot. palma, palmizio:
    dateljnova palma palma da datteri, palmizio (Phoenix dactylifera)
    dum palma palma dum (Hyphaene thebaica)
    kokosova palma palma da cocco, cocco (Cocos nucifera)
    oljna palma palma da olio (Elaeis guineensis)
    zmajeva palma calamo (Calamus)
    pren. palma miru la palma della pace

    2. pren. palma:
    film. zlata palma palma d'oro
  • parména (-e) f agr.
    zlata parmena parmena dorata, regina delle renette
  • pepita f kepa (kovine):
    pepita d'oro kepa zlata
  • periodo m

    1. razdobje; doba, obdobje; hist., geol. vek:
    periodo di espansione economica razdobje gospodarske rasti
    il periodo aureo della letteratura latina zlata doba latinske književnosti

    2. fiz. astr. perioda, razdobje; periodični cikel:
    periodo di rivoluzione, di rotazione revolucijski, rotacijski cikel

    3. jezik perioda, veliki stavek

    4. glasba perioda
  • podlága (-e) f

    1. base, fondamento (tudi ekst.); ekst. sostrato; filoz. ipostasi:
    adm. na podlagi in base a
    ustava je podlaga vsej zakonodaji la costituzione fa da base a tutte le leggi
    trgovati na podlagi sporazuma commerciare in base a un accordo
    sum brez podlage sospetto privo di fondamento, infondato

    2. um. fondo:
    tv glasbena podlaga sottofondo, commento musicale

    3. componente principale

    4. agr. soggetto dell'innesto

    5. ekon.
    srebrna, zlata podlaga base argentea, aurea; tallone argenteo, aureo
    grad. podlaga cestišča sottofondo (delle sovrastrutture stradali)
    tekst. podlaga čipk trasparente
  • poróka (-e) f nozze, matrimonio, sposalizio; knjiž. talamo, sponsali; ekst. sistemazione:
    cerkvena, civilna poroka matrimonio ecclesiastico, civile
    praznovati, proslavljati poroko festeggiare il matrimonio
    razdreti (nameravano) poroko sciogliere, annullare il (previsto) matrimonio
    srebrna, zlata, biserna poroka nozze d'argento, d'oro, di diamante
  • praména (-e) f agr. (parmena)
    zlata pramena parmena dorata
  • právcat (-a -o) adj. vero; puro, schietto:
    kipec iz pravega pravcatega zlata una statuina di oro puro
  • prevléka (-e) f

    1. fodera (del cuscino); coperta, copertura:
    prevleka za kavč copridivano
    prevleka za pohištvo dossale

    2. manto, rivestimento; tosk. guscio:
    emajlna, kovinska prevleka rivestimento di smalto, smaltatura; rivestimento metallico
    medeninasta prevleka ottonatura
    zlata prevleka indoratura
    med. zobna prevleka capsula (dentaria)
    pritrditi prevleko na zob incapsulare un dente
    prevleke za avtomobilske sedeže, avtomobilske prevleke, sedežne prevleke coprisedili (per) auto
  • pridobívanje (-a) n

    1. acquisizione:
    pridobivanje premoženja acquisizione del patrimonio

    2. ekon. (zbiranje)
    pridobivanje kapitala drenaggio dei capitali

    3. estrazione, ricavo:
    pridobivanje bakra, zlata l'estrazione del rame, dell'oro
    pridobivanje dobrin accumulo, acquisto dei beni
    agr. pridobivanje olja (iz suhih plodov) disoleazione, produzione dell'olio
    pridobivanje soli salinatura; produzione, estrazione del sale
    kem. pridobivanje terpentinovega olja resinazione