Franja

Zadetki iskanja

  • afferrare

    A) v. tr. (pres. affērro)

    1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
    afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
    afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
    afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek

    2. razumeti, doumeti:
    afferrare un concetto razumeti pojem
    non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili

    B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
    afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora
  • agitare

    A) v. tr. (pres. agito)

    1. tresti, stresati, mahati (s čim):
    agitare una bottiglia stresti steklenico
    agitare un fazzoletto mahati z robcem
    agitare la coda mahati z repom

    2. razburkati, ščuvati:
    agitare la fantasia razburkati domišljijo
    agitare le masse ščuvati množice

    3. pretresti, pretresati:
    agitare un problema pretresati problem

    B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)

    1. razburkati se, buriti, razburiti se:
    il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano

    2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
    non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati

    3. pren. buriti, vznemirjati:
    un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru
  • aguzzino m

    1. nadzornik veslačev na galeji; okruten ječar

    2. pren. mučitelj, preganjalec, krvnik, rabelj:
    non è un padrone, è un aguzzino to ni gospodar, to je rabelj
  • alcuno

    A) agg.

    1. pl. neki, nekaj:
    sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
    non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel

    2. sing. redko neki

    3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
    non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
    senza difficoltà alcuna brez vsake težave

    B) pron.

    1. pl. nekateri:
    alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano

    2. sing. redko nekdo

    3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
    non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  • ali adv.

    1. (uvaja vprašanje) ○:
    ali prideš? vieni?

    2. (v retoričnih vprašanjih) ○:
    ali sem te kdaj nalagal? ti ho mai mentito?

    3. (izraža ukaz) ○:
    ali te ni sram! vergognati!

    4. (izraža nevoljo, presenečenje) e (ecco che):
    ravno sem hotel zdoma, ali ti ne pride obisk! stavo per uscire ed ecco che capitano visite
  • alitare v. intr. (pres. alito)

    1. dihati; pihljati; (z nikalnico) pisniti, črhniti:
    il vento alitava tra le foglie veter je pihljal med listjem
    nessuno alitava nihče ni pisnil

    2. pren. knjižno veti
  • allignare v. intr. (pres. alligno)

    1. ukoreniniti se, pognati korenine; pren. uspevati, prodreti:
    quella moda non ha allignato tista moda ni prodrla

    2. pren. nahajati se, obstajati, biti navzoč:
    sentimenti che allignano nei cuori generosi čustva, ki jih najdemo v plemenitih srcih
  • altrimenti avv.

    1. drugače:
    in quella situazione non si poteva fare altrimenti v tistem položaju ni bilo mogoče napraviti drugače

    2. sicer, drugače, v nasprotnem primeru:
    sbrigati, altrimenti perdi il treno pohiti, sicer boš zamudil vlak

    3. star. sploh
  • alzare

    A) v. tr. (pres. alzo)

    1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
    alzare il capo dvigniti glavo
    alzare le carte privzdigniti karte
    alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
    alzare il gomito preveč popiti
    alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
    alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
    alzare le spalle skomigniti z rameni
    alzare i tacchi pren. pokazati pete
    alzare le vele razpeti jadra, odpluti
    alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

    2. vzdigniti, zvišati:
    alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

    3. sezidati, zgraditi:
    hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

    B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

    1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
    dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

    2. vstati, opomoči si:
    dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

    3. vziti, vzhajati:
    il sole si è alzato sonce je vzšlo
  • ambasciatore m veleposlanik, ambasador; glasnik:
    ambasciatore plenipotenziario pooblaščeni poslanik
    PREGOVORI: ambasciator non porta pena preg. kdor prinaša slabe vesti, ni kriv zanje
  • ammettere* v. tr. (pres. ammetto)

    1. pripustiti, sprejeti, privesti:
    ammettere alla presenza di qcn. privesti pred koga
    ammettere in un collegio sprejeti v zavod
    ammettere agli esami pripustiti k izpitom

    2. dovoliti; priznati; predpostaviti, predpostavljati:
    ammettere il proprio errore priznati svojo napako
    non sonno ammesse discussioni diskutirati ni dovoljeno
    ammesso che denimo, da
  • ammostare

    A) v. tr. (pres. ammosto) stiskati grozdje (sadje), delati mošt

    B) v. intr. postati mošt:
    l'uva non ha ammostato bene grozdje ni dalo dobrega mošta
  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • anche cong.

    1. tudi:
    anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

    2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
    Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

    3. (podkrepi idejo možnosti)
    avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

    4. celo:
    l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
    c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

    5. četudi, čeprav:
    anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
    anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
    anche se čeprav
    anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
    quand'anche recimo tudi, da
  • ancora

    A) avv.

    1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
    stava ancora dormendo spal je še

    2. (doslej, za zdaj) še:
    non è ancora pronto ni še nared

    3. (takrat, tedaj) še:
    io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

    4. še, spet:
    proverò ancora bom še poskusil

    5. (označuje dodatek) še:
    ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

    B) cong. še, celo:
    tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • animale

    A) agg.

    1. knjižno duševen

    2. živalski:
    regno animale živalski svet, živalstvo
    gli istinti animali živalski nagoni

    B) m

    1. živo bitje:
    animale ragionevole razumno bitje, človek

    2. žival:
    animale domestico domača žival
    animale selvatico divja žival
    animale feroce zver

    3. pren. žival; grobijan, prostak, ignorant:
    sei un perfetto animale! prostak si, da ti ni para!
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • approvabile agg. sprejemljiv, dopusten:
    non è un comportamento approvabile tako obnašanje ni dopustno