Franja

Zadetki iskanja

  • lévi (-a -o) adj.

    1. sinistro:
    leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
    levi breg reke riva sinistra del fiume
    levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

    2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
    leva organizacija organizzazione di sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
    vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
    pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
    pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
    obrt. leva petlja maglia rovescia
    mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
    grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
    nareč. leva žena adultera
    levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
    polit. levi center centrosinistra
    šport. levi krilec mediano sinistro
    strojn. levi navoj vite sinistrorsa
    nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
    šport. levo krilo ala sinistra
  • ljúbek (-bka -o) adj. bello, grazioso, carino, avvenente, delizioso, leggiadro, vezzoso; knjiž. vago:
    ljubka deklica una graziosa fanciulla
    pren. ljubka plavalka naiade
    pren. ljubka žena pispola
    v tej obleki si prav ljubka con questo vestito sei proprio un bijou
    ljubek otrok un amore, un cherubino
  • ljubosúmen (-mna -o) adj.

    1. geloso:
    ljubosumen mož, ljubosumna žena marito geloso, moglie gelosa
    biti ljubosumen na koga essere geloso di qcn., soffrire di gelosia per qcn.

    2. invidioso
  • markízov (-a -o) adj. del marchese:
    markizov sin marchesino
    markizova hči marchese, marchesina
    markizova žena marchesa
  • maršálov (-a -o) adj. di, del maresciallo:
    maršalova žena marescialla
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con
  • mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
    žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
    pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
    cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente)
  • odvísen (-sna -o) adj.

    1. odvisen od dipendente da:
    biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
    vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

    2. subordinato, soggetto:
    žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
    mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
    lingv. odvisni govor discorso indiretto
    odvisni stavek (proposizione) subordinata
    odvisni skloni casi obliqui
    ekon. odvisni stroški costi variabili

    3. (zasvojen) dipendente:
    odvisen od alkohola alcoldipendente
    odvisen od droge tossicodipendente
    odvisen od zdravil farmacodipendente
  • pantaloni m pl. hlače:
    pantaloni alla zuava pumparice
    in questa casa i pantaloni li porta mia moglie v tej hiši nosi hlače žena
    farsela nei pantaloni podelati se v hlače (tudi pren.)
  • podrejèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. subordinato, sottoposto, dipendente, gregario; assoggettato, subalterno; soggetto:
    v nekaterih skupnostih je žena povsem podrejena možu in alcune comunità la moglie è completamente subordinata al marito

    2. (nepomemben) insignificante, irrilevante, in sottordine, gregario:
    podrejena vloga ruolo gregario
    opravljati podrejeno funkcijo avere un incarico in sottordine

    B) podrejêni (-a -o) m, f, n subalterno (-a), subordinato (-a), sottoposto (-a), dipendente, inferiore
  • pōpolo m

    1. narod; ljudstvo; prebivalstvo:
    il popolo francese francoski narod
    il popolo di Trieste Tržačani
    a furor di popolo po soglasni volji ljudstva
    a voce di popolo na splošno zahtevo

    2. nižje ljudstvo, živelj:
    provenire dal popolo biti preprostega rodu
    figlio del popolo sin preprostih staršev
    donna del popolo žena iz ljudstva, preprostega rodu
    popolo bue slabš. neuko, topoumno, nekritično ljudstvo

    3. ekst. narod, ljudstvo, rod:
    un popolo barbaro, civile barbarsko, omikano ljudstvo
    popolo di Dio božje ljudstvo
    il popolo delle api čebelji rod

    4. množica
  • preféktov (-a -o) adj. del prefetto; prefettizio:
    prefektova žena prefettessa, la moglie del prefetto
  • prenašajóč (-a -e)

    A) adj.

    1. che sposta, che trasporta; che trasmette

    2. che sopporta, tollerante:
    vse prenašajoča žena una moglie che sopporta tutto

    B) prenašajóč (v adv. rabi) spostando, trasportando; tollerando
  • pričakovánje (-a) n attesa, aspettativa:
    (v pismu) v pričakovanju odgovora Vas s spoštovanjem pozdravljamo in attesa di un sollecito riscontro distintamente la salutiamo
    velika pričakovanja grandi aspettative
    turistični promet je zaostal za pričakovanji il fatturato turistico è risultato inferiore alle aspettative
    pren. njegova žena je v (veselem) pričakovanju sua moglie attende un bambino
  • pure

    A) cong.

    1. vendar:
    è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben

    2. četudi, čeprav:
    non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu

    B) avv.

    1. tudi:
    vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena

    2. kar:
    continua pure! kar nadaljuj!

    C) cong.
    pur di ( + infinitiv) (samo) da
    dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • zapík (-a)

    A) m pog. fine:
    kmalu bo vsemu zapik presto andrà in malora tutto
    narediti čemu zapik farla finita con qcs.

    B) zapík inter. basta; finito:
    moja žena bo in zapik sarà mia moglie: punto e basta!
  • zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
    zapustiti službo mollare il lavoro
    moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
    zapustiti deželo lasciare il paese
    žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
    zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
    pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

    2. perdere, venir meno (a qcn.):
    razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

    3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

    4. uscire:
    zapustiti funkcijo uscire di carica
    zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
    zapustiti boj uscire dalla mischia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
    zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
    zapustiti posteljo guarire
    evf. zapustiti (ta) svet morire
    rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
    šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
    voj. zapustiti položaj sloggiare
    pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
    živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

    B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare
  • zašíbiti se (-im se)

    A) perf. refl.

    1. piegarsi, curvarsi (sotto il peso):
    veje so se zašibile pod težo mokrega snega i rami si piegarono sotto il peso della neve fradicia

    2. crollare (dalla fatica, per lo spossamento):
    onemogla žena se je zašibila in sedla na klop la donna crollò esausta sulla panca

    B) zašíbiti (-im) perf.

    1. piegare, curvare

    2. indebolire, fiaccare