se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I. 
1.  (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
 (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
 vzemite me s seboj prendetemi con voi
 po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
 poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
 na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
 naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2.  (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
 bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
 verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3.  (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
 vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
 to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4.  (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
 kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
 pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 samega sebe poln človek individuo pieno di sé
 vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
 sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
 biti sam sebi v nadlego essere di malumore
 pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
 prekositi samega sebe superare sé stesso
 ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
 biti ves iz sebe essere fuori di sé
 ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
 imeti koga okoli sebe avere compagnia
 priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
 dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
 ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
 pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
 spraviti vase mangiare
 klicati vsakega zase chiamare uno per uno
 obdržati zase tenere per sé, non confidare
 šport. biti razred zase essere nettamente superiore
 druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
 misliti pri sebi pensare dentro di sé
 imeti kaj v sebi avere qcs. innato
 imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
 podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
 imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
 izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
 imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
 ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
 obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
 odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
 pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
 vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II.  se (kot morfem)
1.  (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
 bahati se vantarsi
 bati se temere
 kujati se fare il broncio
 lotiti se česa accingersi a
 ozirati se voltarsi
 smejati se ridere
 usesti se sedersi, sedere
 zavedati se essere conscio
 bleščati se scintillare, brillare
 oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2.  (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
 govori se si dice
 piše se si scrive
3.  (za izražanje trpnega načina) si:
 trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
 blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4.  (za izražanje brezosebnosti) si:
 dani se si fa giorno
5.  (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
 kolca se mi mi vengono i rutti
 želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III.  si (kot morfem)
1.  (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
 drzniti si osare
 opomoči si riprendersi
 prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
 oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2.  (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
 peti si cantare
 žvižgati si fischiare, fischiettare
 misliti si pensare (dentro di sé)
 ne moči si kaj non poter non
 dajati si opravka darsi da fare
 Zadetki iskanja
-  sestrádan (-a -o) adj. affamato; estenuato;
potolažiti sestradani želodec calmare i morsi della fame
biti sestradan avere una fame da lupo -  struzzo m zool. afriški noj (Struthio camelus)
struzzo d'America (nandù) navadni nandu (Rhea americana)
struzzo australiano (emù) emu (Dromaeus novaehollandiae)
penne di struzzo nojeva peresa
avere uno stomaco di struzzo pren. imeti nojev želodec, prebaviti vse
fare come lo struzzo pren. tiščati glavo v pesek kot noj -  upírati (-am) | upréti (uprèm)
A) imperf., perf.
1. puntare, appoggiare:
upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi
2. puntare, rivolgere:
upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.
B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.
1. puntare:
upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra
2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente
3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito
4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa
5. battere (contro), risplendere (del sole)
6. opporsi, contrastare; andare contro:
upirati se vetru andare contro vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso -  zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano -  znížan (-a -o) adj.
1. abbassato, ridotto:
znižane cene prezzi ridotti
2. med. abbassato, ptosico:
znižani želodec ptosi gastrica, gastroptosi -  želódček (-čka) m dem. od želodec stomachino; ekst. pancino:
zool. medni želodček borsa melaria