Franja

Zadetki iskanja

  • fōrza

    A) f

    1. moč, sila:
    forza fisica telesna moč
    forza d'animo duhovna moč
    la forza delle sue parole moč njegovih besed
    la forza del destino moč usode
    forza maggiore višja sila
    le forze della natura naravne sile
    far forza a (su) qcn. siliti koga
    farsi forza opogumiti se
    essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
    perdere le forze izgubiti moči (moč)
    mi mancano le forze nimam moči
    essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
    camicia di forza prisilni jopič
    a forza, per forza na silo, po sili
    a forza di z, od:
    a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
    in forza di na osnovi
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    a tutta forza z vso močjo
    è un matematico di prima forza to je odličen matematik
    PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

    2. fiz. moč, sila:
    forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
    forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
    forza motrice gonilna sila

    3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
    le forze armate oborožene sile
    la forza pubblica, le forze di polizia policija
    chiamare la forza poklicati policijo
    bassa forza navadni vojaki
    essere in forza biti v popolni sestavi
    forza navale mornariški odred

    B) inter. naprej, dajmo!:
    bella forza! prava reč!
    per forza! kajpak!, seveda!
    su, forza! le korajžno!, pogum!
    forza Inter! dajmo, Inter!
  • fregola f

    1. pojanje

    2. močna želja, sla:
    andare, essere in fregola čutiti močno željo:
    gli ha preso la fregola di fare il giornalista zgrabilo ga je, da bi postal novinar
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gelare

    A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
    la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

    B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
    il lago è gelato jezero je zamrznjeno
    mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
    questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
    sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri
  • glád (-ú) m (lakota) fame; indigenza:
    čutiti, utešiti glad avere fame; levarsi, togliersi la fame
    umirati od gladu morire di fame
  • gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
    ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
    čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue
  • gratitudine f hvaležnost:
    serbare, nutrire gratitudine per qcn. čutiti hvaležnost do koga
  • inclinazione f

    1. naklon, nagib

    2. mat. naklonski kot
    inclinazione magnetica fiz. magnetna inklinacija
    inclinazione dell'asse di rotazione astr. naklon rotacijske osi

    3. pren. nagnjenje:
    inclinazione allo studio nagnjenje, veselje za študij
    avere, sentire inclinazione per qcn. čutiti nagnjenje do koga, biti komu naklonjen, imeti koga rad
  • interēsse m

    1. zanimanje:
    mostrare interesse per una ragazza kazati zanimanje za deklico, čutiti privlačnost do dekleta

    2. korist

    3. ekon. obresti:
    interesse attivo, passivo aktivne, pasivne obresti
    tasso d'interesse obrestna mera

    4. ekon. (interessenza) udeležba, delež pri dobičku

    5. ekst. dobičkaželjnost
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • obbligato

    A) agg.

    1. zavezan; prisiljen:
    sentirsi obbligato verso qcn. čutiti se zavezanega, dolžnega komu
    obbligato a letto priklenjen na posteljo

    2. obvezen, neizogiben; predpisan, obligaten, obligatoren:
    passaggio obbligato obvezni prehod, obvezna pot (tudi pren.);
    discesa obbligata šport slalom

    B) m pravo obligiranec
  • ōbbligo m (pl. -ghi) obveza, obveznost; dolžnost:
    scuola dell'obbligo šol. obvezna šola, obvezno šolanje
    avere obblighi con qcn. čutiti se komu dolžnega
    avere l'obbligo di, essere in obbligo di morati, biti dolžan
    d'obbligo obvezen:
    digiuno d'obbligo relig. obvezni post
    è mio, tuo, suo, nostro obbligo (to) je moja, tvoja, njegova (njena), naša dolžnost
  • občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

    1. sentire, avvertire; provare:
    občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

    2. sentire, provare, capire

    3. avvertire; accorgersi di:
    na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

    4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
    občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
    občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

    5.
    občutiti bolečino sentire, provare dolore
    občutiti lakoto, strah avere fame, paura
    občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.
  • obžalovánje (-a) n dispiacere, disappunto, rincrescimento, rammarico, deplorazione:
    ni skrival svojega obžalovanja non nascondeva il proprio disappunto
    čutiti obžalovanje provare dispiacere, rammaricarsi per
    živeti v obžalovanja vrednih razmerah vivere in condizioni pietose
  • orrore m

    1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
    avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
    avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
    gli orrori della guerra vojne grozote
    film dell'orrore grozljivka

    2. knjižno groza, strah:
    l'orrore della morte strah pred smrtjo

    3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
    costare un orrore grozno veliko stati

    4. pesn. tema, mrak
  • paglia

    A) f

    1. slama:
    balla di paglia bala slame
    paglia di legno embalažni skobljanci
    avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
    aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
    bruciare come la paglia goreti kot bakla
    è una paglia to je suhec, drobiž
    fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
    sedia di paglia slamnata stolica
    uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož

    2. obrt slamnat izdelek

    3. metal. progavost

    B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
    capelli color paglia svetlomodri lasje
  • passione f

    1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
    passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
    le passioni dei santi relig. življenje mučencev

    2. duševna muka:
    sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga

    3. strast:
    frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
    agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti

    4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba

    5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
    la passione del gioco igralska strast
    con passione predano, zavzeto
    per passione iz gole zabave, nesebično

    6. pristranskost:
    per passione pristransko
    senza passione nepristransko

    7. pasijon

    8. lit. pasijon, misterij
  • perduto agg. izgubljen; pogubljen; (moralno) propadel:
    una donna perduta propadla ženska
    sentirsi perduto čutiti se izgubljenega
    avere un braccio perduto imeti ohromljeno roko
    a fondo perduto ekon. nepovraten
  • potréba (-e) f bisogno; knjiž. bisogna; necessità; fabbisogno; occorrenza; esigenza:
    čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju sentire, avere bisogno di cibo, di sonno
    duševne, telesne potrebe i bisogni spirituali, fisici
    pokriti potrebe po nečem coprire il fabbisogno di qcs.
    usklajevati proizvodnjo s potrebami tržišča adeguare la produzione alle esigenze del mercato
    po potrebi all'occorrenza, in caso di bisogno
    iz potrebe per necessità, per bisogno
    evf. opraviti potrebo fare i propri bisogni