grádnja (-e) f
1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
črna gradnja costruzione abusiva
2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
dramaturška gradnja struttura drammaturgica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo
Zadetki iskanja
- hrbteníca (-e) f
1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale
2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere - káva (-e) f
1. (zrna iz semen kavovca) caffè
2. (pijača iz teh zrn) caffè:
bela kava caffelatte
črna kava caffè nero
ekspresna kava caffè espresso, espresso
kratka, dolga kava caffè ristretto, lungo
kava z žganjem caffè corretto
ledena kava caffè al gelato
turška kava caffè turco, alla turca
3. (pijača iz kavnega nadomestka) caffè:
ječmenova kava caffè d'orzo
kava iz cikorije caffè di cicoria
4. pog. bot. (kavovec) caffè (Coffea arabica) - korála (-e) f
1. zool. corallo (Corallina):
črna korala corallo nero, antipate (Antipatharia)
kamena korala madreporario (Madreporaria)
prava, rdeča korala corallo rosso (Corallium rubrum)
2. pl. korale coralli rossi o neri (come monili), collana di corallo - kot konj.
I. (v stavku)
1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro
4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato
5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
II.
1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame - krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
praznično krasiti mesto parare a festa la città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. krasiti s štukaturami stuccare
krasiti s trakovi infiocchettare
krasiti s cvetjem infiorare
krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
krasiti z zastavami imbandierare - kráva (-e) f
1. vacca; mucca:
krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
krava je povrgla la vacca ha figliato
molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
molzna krava vacca da latte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
pijan ko krava ubriaco fradicio
pren. sveta krava vacca sacra
2. vulg. zoticone; ubriacone
3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi - krónika (-e) f
1. cronaca:
kronika gradu la cronaca del castello
2. časn. cronaca; notiziari; rassegna:
dnevna, črna kronika cronaca, cronaca nera
literarna, sodna, športna kronika cronaca letteraria, giudiziaria, sportiva - kúhinja (-e) f
1. (prostor) cucina (tudi ekst.):
čajna kuhinja angolo cottura
2. gastr. (hrana, jedi) cucina:
domača kuhinja cucina casalinga
francoska, italijanska, kitajska kuhinja cucina francese, italiana, cinese
3. (organizacija prehranjevanja) mensa:
delavska, javna, šolska kuhinja mensa aziendale, popolare, scolastica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. črna kuhinja focolare
voj. poljska kuhinja cucina da campo - kúmina (-e) f bot. cumino (Cuminum cyminum); bot.
črna kumina cumino nero, cominella (Nigella sativa) - lavorare
A) v. tr. (pres. lavoro)
1. delati:
lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
lavorare a un libro pisati knjigo
lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
lavorare di mano krasti
lavorare di schiena garati
lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
lavorare di cervello umsko delati
lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina
2. delati, obratovati
3. delati, poslovati
4. delovati skrivoma:
lavorare sott'acqua pren. rovariti
lavorare di soppiatto delati skrivaj
B) v. tr.
1. obdelovati:
lavorare i metalli obdelovati kovine
lavorare la terra obdelovati zemljo
lavorarsi qcn. koga obdelovati
2. delati; izdelati:
lavorare un vestito delati obleko
3. šport obdelati nasprotnika (boks) - líska (-e) f
1. (lisasta krava) vacca pezzata
2. zool.
črna liska folaga, germano nero (Fulica atra) - lísta (-e) f lista:
sestaviti listo povabljenih fare, compilare la lista degli invitati
kandidirati za poslanca na socialdemokratski listi candidarsi al parlamento sulla lista dei socialdemocratici
objaviti listo nove vlade rendere nota la formazione del nuovo governo
civilna lista appannaggio reale
črna lista libro nero
kandidatna lista lista dei candidati
plačilna lista ruolino di paga
tečajna lista listino dei cambi - máčka (-e) f
1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese
2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco - magíja (-e) f
1. magia
2. (čarovništvo) magia, stregoneria, incantesimo:
bela, črna magija magia bianca, benefica; magia nera
3. pren. fascino, incanto - máša (-e) f
1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio
2. muz. messa
3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta
4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta - mercato m
1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem
2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni
3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg
4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast
5. hrušč, zmešnjava, gneča - méta (-e) f bot. menta (Mentha):
čaj iz mete decotto di menta
dolgolistna meta menta longifoglia (Mentha longifolia)
navadna črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria) - metalurgíja (-e) f metallurgia:
črna metalurgija siderurgia
barvasta metalurgija metallurgia dei metalli non ferrosi - móka1 (-e) f
1. farina:
mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
bela, črna moka farina bianca, integrale
ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
krušna moka farina di pane
pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati
2. farina:
kokosova moka farina di cocco
krompirjeva moka fecola
krmilna moka farina da foraggio
sladkorna moka zucchero a velo
3. nareč. agr. (poprh) pruina
4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
hmeljna moka luppolino
kostna moka farina di ossa
lesna moka segatura
mehka moka fior di farina, farina fine
mesna moka farina di carne
ribja moka farina di pesce