Franja

Zadetki iskanja

  • grádnja (-e) f

    1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
    gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
    črna gradnja costruzione abusiva

    2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
    dramaturška gradnja struttura drammaturgica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
    nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo
  • hrbteníca (-e) f

    1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
    upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale

    2. pren. spina dorsale:
    črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    navt. ladijska hrbtenica paramezzale
    med. deformacija hrbtenice scoliosi
    pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
    pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere
  • káva (-e) f

    1. (zrna iz semen kavovca) caffè

    2. (pijača iz teh zrn) caffè:
    bela kava caffelatte
    črna kava caffè nero
    ekspresna kava caffè espresso, espresso
    kratka, dolga kava caffè ristretto, lungo
    kava z žganjem caffè corretto
    ledena kava caffè al gelato
    turška kava caffè turco, alla turca

    3. (pijača iz kavnega nadomestka) caffè:
    ječmenova kava caffè d'orzo
    kava iz cikorije caffè di cicoria

    4. pog. bot. (kavovec) caffè (Coffea arabica)
  • korála (-e) f

    1. zool. corallo (Corallina):
    črna korala corallo nero, antipate (Antipatharia)
    kamena korala madreporario (Madreporaria)
    prava, rdeča korala corallo rosso (Corallium rubrum)

    2. pl. korale coralli rossi o neri (come monili), collana di corallo
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
    obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
    praznično krasiti mesto parare a festa la città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. krasiti s štukaturami stuccare
    krasiti s trakovi infiocchettare
    krasiti s cvetjem infiorare
    krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
    krasiti z zastavami imbandierare
  • kráva (-e) f

    1. vacca; mucca:
    krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
    krava je povrgla la vacca ha figliato
    molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
    belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
    molzna krava vacca da latte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
    pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
    kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
    to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
    vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
    prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
    pijan ko krava ubriaco fradicio
    pren. sveta krava vacca sacra

    2. vulg. zoticone; ubriacone

    3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
  • krónika (-e) f

    1. cronaca:
    kronika gradu la cronaca del castello

    2. časn. cronaca; notiziari; rassegna:
    dnevna, črna kronika cronaca, cronaca nera
    literarna, sodna, športna kronika cronaca letteraria, giudiziaria, sportiva
  • kúhinja (-e) f

    1. (prostor) cucina (tudi ekst.):
    čajna kuhinja angolo cottura

    2. gastr. (hrana, jedi) cucina:
    domača kuhinja cucina casalinga
    francoska, italijanska, kitajska kuhinja cucina francese, italiana, cinese

    3. (organizacija prehranjevanja) mensa:
    delavska, javna, šolska kuhinja mensa aziendale, popolare, scolastica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. črna kuhinja focolare
    voj. poljska kuhinja cucina da campo
  • kúmina (-e) f bot. cumino (Cuminum cyminum); bot.
    črna kumina cumino nero, cominella (Nigella sativa)
  • lavorare

    A) v. tr. (pres. lavoro)

    1. delati:
    lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
    lavorare a un libro pisati knjigo
    lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
    lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
    lavorare di mano krasti
    lavorare di schiena garati
    lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
    lavorare di cervello umsko delati
    lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
    lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina

    2. delati, obratovati

    3. delati, poslovati

    4. delovati skrivoma:
    lavorare sott'acqua pren. rovariti
    lavorare di soppiatto delati skrivaj

    B) v. tr.

    1. obdelovati:
    lavorare i metalli obdelovati kovine
    lavorare la terra obdelovati zemljo
    lavorarsi qcn. koga obdelovati

    2. delati; izdelati:
    lavorare un vestito delati obleko

    3. šport obdelati nasprotnika (boks)
  • líska (-e) f

    1. (lisasta krava) vacca pezzata

    2. zool.
    črna liska folaga, germano nero (Fulica atra)
  • lísta (-e) f lista:
    sestaviti listo povabljenih fare, compilare la lista degli invitati
    kandidirati za poslanca na socialdemokratski listi candidarsi al parlamento sulla lista dei socialdemocratici
    objaviti listo nove vlade rendere nota la formazione del nuovo governo
    civilna lista appannaggio reale
    črna lista libro nero
    kandidatna lista lista dei candidati
    plačilna lista ruolino di paga
    tečajna lista listino dei cambi
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • magíja (-e) f

    1. magia

    2. (čarovništvo) magia, stregoneria, incantesimo:
    bela, črna magija magia bianca, benefica; magia nera

    3. pren. fascino, incanto
  • máša (-e) f

    1. rel. messa:
    opraviti mašo celebrare la messa
    iti k maši andare alla messa
    črna maša messa funebre, da requiem
    nova maša prima messa, messa novella
    slovesna maša messa solenne, cantata
    tiha maša messa piana, bassa
    zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

    2. muz. messa

    3. pog.
    mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
    velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

    4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
    tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • méta (-e) f bot. menta (Mentha):
    čaj iz mete decotto di menta
    dolgolistna meta menta longifoglia (Mentha longifolia)
    navadna črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
  • metalurgíja (-e) f metallurgia:
    črna metalurgija siderurgia
    barvasta metalurgija metallurgia dei metalli non ferrosi
  • móka1 (-e) f

    1. farina:
    mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
    bela, črna moka farina bianca, integrale
    ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
    krušna moka farina di pane
    pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati

    2. farina:
    kokosova moka farina di cocco
    krompirjeva moka fecola
    krmilna moka farina da foraggio
    sladkorna moka zucchero a velo

    3. nareč. agr. (poprh) pruina

    4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    hmeljna moka luppolino
    kostna moka farina di ossa
    lesna moka segatura
    mehka moka fior di farina, farina fine
    mesna moka farina di carne
    ribja moka farina di pesce