Franja

Zadetki iskanja

  • mollare1

    A) v. tr. (pres. mōllo)

    1. popustiti, popuščati

    2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
    mollare le vele razviti jadra
    molla! odveži!

    3. pren. pog. dati, primazati:
    mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

    4. pog. zapustiti, zapuščati:
    mollare il lavoro zapustiti službo
    mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

    B) v. intr. odnehati:
    fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si
  • mōlle

    A) agg.

    1. mehek:
    cuscino molle mehka blazina
    tessuti molli anat. mehka tkiva

    2. jezik mehek

    3. pren. blag, prijeten

    4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
    essere una pappa molla biti mevža

    5. moker, premočen, prepojen:
    occhi molli di pianto solzne oči
    PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

    B) m

    1. mehko

    2. tekočina, voda:
    tenere il bucato in molle namočiti perilo
    tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

    3. vlaga
  • móna (-e) f vulg. nareč. tonto, stupido; mona nareč.; vulg.
    držati se kot kaka mona avere un'aria intontita
  • mōnaco1 m (pl. -ci) relig. menih; redovnik:
    farsi monaco pomenišiti se, stopiti v samostan
    fare una vita da monaco pren. živeti kot puščavnik
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • monsignore m

    1. monsinjor, monsignor (naziv za visoke cerkvene dostojanstvenike)

    2. hist. monseigneur (naziv za kralja, cesarja, papeža)

    3.
    darsi arie da monsignore šalj. napihovati se, postavljati se
  • montagna f

    1. gora:
    essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
    tappa di montagna šport gorska etapa
    la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
    montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

    2. hribi, planine, hriboviti svet:
    villeggiare in montagna letovati v planinah
    villaggio di montagna hribovska vas

    3. pren. gora, velik kup:
    ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mordà | mórda adv.

    1. forse; quasi:
    morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
    morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

    2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
    morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

    3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
    ali morda še kaj želite? desidera altro?

    4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
    kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mortalmente avv. smrtno; na smrt, hudo:
    annoiarsi mortalmente na smrt se dolgočasiti
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mostra f

    1. razkazovanje:
    mettere in mostra razkazovati
    mettersi in mostra razkazovati se

    2. videz, hlinjenje:
    far mostra di hliniti
    la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna

    3. razstava; ekst. razstavišče:
    mostra campionaria vzorčna razstava

    4. trgov. izložba

    5. trgov. vzorec

    6. vratni okvir

    7. obl. (mostrina) našiv

    8. številčnica (na uri)
  • mótati (-am)

    A) imperf.

    1. (navijati) annaspare, incannare

    2. girare, avvolgere

    B) motáti se (-ám se) imperf. refl.

    1. girare, trafficare

    2. pren. intricarsi;
    jezik se mu mota si impappina
    motati se v prepir partecipare alla lite, lasciarsi coinvolgere in una lite

    3. aggirarsi; pren. mulinare
  • motíti (mótim)

    A) imperf. ➞ zmotiti

    1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
    motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
    neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
    ali motim? disturbo?
    prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
    ne moti! si prega di non disturbare
    jur. motiti posest turbare il possesso

    2. pren. ostacolare, intralciare

    3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
    abs. ne moti non guasta, non vizia

    4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

    5. pren. (varati, zavajati) ingannare

    6. intrattenere;
    motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

    B) motíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sbagliare:
    motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

    2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
    motiti se v sodbi errare nel giudizio
    grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
    motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
    začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
    moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro
  • mōto1 m fiz. gibanje:
    moto rettilineo premočrtno gibanje
    moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
    moto uniforme enakomerno gibanje

    2. gib, gibanje, premikanje:
    mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
    mettersi in moto pren. stopiti v akcijo

    3. gibanje, hoja:
    devi far più moto moraš se več gibati

    4. gib, kretnja, gesta:
    non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti

    5. vzgib

    6. upor, nemir
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • mračíti (-ím)

    A) imperf.

    1. incupire, rabbuiare

    2. ottenebrare, offuscare, annebbiare

    B) mračíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. impers. imbrunire, annottare:
    mrači se annotta

    2. offuscarsi, ottenebrarsi, annebbiarsi;
    mrači se mu pred očmi gli si annebbia la vista (per malore e sim.)