meglà (-è, mègla -e) f
1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia
2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale
Zadetki iskanja
- mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati - mehčáti (-ám)
A) imperf. ➞ zmehčati
1. rammollire; ammorbidire; frollare:
sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle
2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito
B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire - mendà adv.
1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!
2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!' - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - mēnsa f
1. miza:
sedere a mensa con qcn. jesti, obedovati s kom
2. relig. menza, oltarna miza
3. ekst. obrok, obed, večerja:
mensa eucaristica relig. obhajilo
mensa vescovile škofijske posesti, škofijski dohodki
4. menza (organizacija, lokal):
mensa degli studenti študentska menza
mangiare alla mensa jesti, hraniti se v menzi - mente f
1. um, razum, pamet:
mente acuta prodoren um
aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
a mente riposata umsko spočit
è una bella mente to je velik um
saltare in mente priti na pamet
2. misel, miselna pozornost:
rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati
3. spomin:
sapere a mente znati na pamet
tenere a mente spomniti, spominjati se
uscire di mente pozabiti
4. namera, namen:
avere in mente (di) nameniti se
ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj - mentre
A) cong.
1. ko, kadar, medtem ko:
mentre parlo tu sei distratto ko govorim, si raztresen
2. (pog. (mentre invece)) medtem ko, pa, a:
è sempre scontento, mentre (invece) non ha di che lamentarsi stalno je nezadovoljen, pa se nima kaj pritoževati
B) m
in questo mentre, in quel mentre v istem trenutku
nel mentre che pog. (v trenutku) ko - ménza (-e) f
1. mensa:
delavska, študentska menza mensa popolare, dello studente
jesti, hraniti se v menzi mangiare alla mensa
2. arhit., rel. altare - meraviglia f
1. začudenje, začudenost:
destare la meraviglia čuditi, zbujati začudenje
fare le meraviglie čuditi se
mi fa meraviglia čudi me
a meraviglia čudovito, odlično
2. čudo:
l'ottava meraviglia deseto čudo (tudi iron.);
dire meraviglie (di) hvaliti, poveličevati
3. bot.
erba meraviglia ščir (Amaranthus) - meravigliato agg. začuden:
essere, rimanere meravigliato biti začuden, čuditi se - mercante m (redko f -essa) trgovec, trgovka:
mercante d'arte trgovec z umetninami
mercante di carne umana trgovec s sužnji, z belim blagom
i mercanti del tempio pren. trgovci z duhovnimi vrednotami
fare orecchio da mercante delati, narediti se gluhega - mercanzia f trgov.
1. blago:
saper vendere la propria mercanzia uspešno se prodajati, znati se uveljaviti
2. slabš. blago, roba - mercatura f redko trgovanje:
esercitare la mercatura trgovati, ukvarjati se s trgovino - mēria f
merie pl. srednjeital. senca, senčnati kraji, hlad:
stare alle merie sedeti, zadrževati se v senci, v hladu - meritare
A) v. tr. (pres. mērito)
1. zaslužiti, biti vreden:
non meritare ne zaslužiti, ne biti vreden
se lo merita! prav mu je!
2. prislužiti; prinesti, prinašati
B) v. intr. biti zaslužen:
ben meritare della patria biti zaslužen za domovino - mērito m
1. zasluga:
a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci
2. ekst. vrednost:
opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti
3. plačilo:
Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!
4. bistvo:
entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema
5. (v označevanju odlikovanj)
medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge - messia m invar. odrešenik, rešitelj
Messia relig. Mesija, Odrešenik:
aspettare il messia zaman čakati
atteggiarsi a messia delati se odrešenika, rešitelja