Franja

Zadetki iskanja

  • mastíti1 (-ím)

    A) imperf. ingrassare; ungere; lubrificare

    B) mastíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare (carne):
    mastiti se s pečenko mangiare l'arrosto

    2. ingrassare
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • matematica f

    1. matematika:
    matematica applicata uporabna matematika
    matematica elementare elementarna matematika
    matematica pura čista matematika

    2. pren. logika, neizpodbitno sklepanje:
    se la matematica non è un'opinione šalj. če točno sklepamo
  • matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
    matematični simbol simbolo matematico
    matematično pravilo regola matematica
    izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
    opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
    matematična analiza analisi matematca
    matematična formula formula matematica
    matematična lingvistika linguistica matematica
    matematična logika logica matematica
    matematični dokazi prove matematiche
    matematični izraz espressione matematica
    matematično nihalo pendolo semplice, matematico
    matematične koordinate coordinate cartesiane
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • máti (mátere) f

    1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
    skrbna mati madre premurosa
    mlada mati giovane madre
    nezakonska mati madre naturale
    stara mati nonna
    mati samohranilka ragazza madre
    mati doji la madre allatta
    postati mati diventare madre
    skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

    2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
    mati županja moglie del sindaco

    3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
    mati prednica madre superiora

    4. (v medmetni rabi)
    mati božja! mammasantissima!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hči je cela mati la figlia è la madre sputata
    pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
    star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
    Mati božja Madre di Dio, Madonna
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
    kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
  • Matíja (-a) m Matteo
    PREGOVORI:
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
  • matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
    matrimonio civile civilna poroka
    matrimonio religioso cerkvena poroka
    unirsi in matrimonio poročiti se
    matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
    matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja
  • mattana f pog. slaba volja, muha:
    passare la mattana pren. ubijati čas
    saltare la mattana ujeziti se, odločiti se nepremišljeno
  • mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
    di buon mattino navsezgodaj
    dal mattino alla sera ves dan
    astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
    giornale del mattino jutranji dnevnik
    il mattino della vita pren. otroštvo
    PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
    le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • maturo

    A) agg.

    1. zrel:
    frutto maturo zrel sad

    2. zrel, zrelih let:
    essere maturo di anni biti v zrelih letih

    3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
    è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

    4. zrel, pretehtan:
    decisione matura pretehtana odločitev

    5. zrel, ki je maturiral
    PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

    B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka
  • mázati (mážem)

    A) imperf. ➞ namazati

    1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
    mazati čevlje lucidare le scarpe
    mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
    mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
    šport. mazati smučke sciolinare
    mazati z oljem oliare
    mazati z voskom incerare

    2. pog. (ličiti) truccare

    3. teh. ingrassare, lubrificare:
    mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

    4. pren. (podkupovati) ungere:
    mazati koga ungere le ruote a qcn.

    5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
    pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

    6. pren. picchiare, menare:
    mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

    7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

    8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
    šport. mazati koga battere qcn.
    pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

    B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

    1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

    2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

    3. pog.
    ven se mazati cavarsi d'impiccio
  • mazzo m

    1. šop, šopek (tudi ekst.):
    a mazzi pomešano

    2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
    entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
    mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev

    3. igre šop kart:
    essere di mazzo deliti karte
    fare il mazzo zmešati karte
  • me pron.

    1. mene, meni, menoj:
    da me (jaz) sam
    fra me e me pri sebi
    per, secondo me po mojem
    quanto a me kar se mene tiče

    2. jaz:
    povero me! ubogi jaz!, jojmene!
    è bravo quanto me dober je kot jaz
    il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

    3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
    mandamelo pošlji mi ga!
  • mēcca f

    1. pog. oddaljeni kraj:
    venire dalla mecca šalj. pasti z neba, čudno se oblačiti in obnašati

    2. pren. Meka:
    Parigi, mecca degli aspiranti artisti Pariz, Meka bodočih umetnikov
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • médij (-a) m

    1. medium

    2. kem., fiz. mezzo:
    vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

    3. (sredstvo) mezzo:
    medij za informiranje mezzo d'informazione
    množični mediji mezzi di comunicazione di massa

    4. lingv. diatesi media, genere medio, medio
  • medtém

    A) adv. frattanto, intanto, nel frattempo; nel contempo:
    dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo sei stato assente a lungo, nel frattempo sono cambiate tante cose

    B) medtém ko konj.

    1. (za izražanje istočasnosti) mentre; intanto che:
    medtem ko ga oblači, mu daje nasvete mentre lo veste gli prodiga consigli

    2. (za poudarjanje nasprotja) mentre; quando:
    medtem ko je lani razstavljalo 20 držav, jih bo letos čez 50 mentre l'anno scorso hanno partecipato alla fiera 20 paesi, quest'anno saranno più di 50
    on zahteva odškodnino, medtem ko sem pravi oškodovanec jaz chiede i danni, quando il vero danneggiato sono io