svéder (-dra) m
1.  teh., obrt. trapano, punta:
 vrtati s svedrom trapanare
 jeklen, kovinski sveder trapano di acciaio, metallico
 diamantni sveder fioretto diamantato
 ročni sveder trapano a mano
 rudarski sveder trapano pneumatico (da miniera)
 zobozdravniški sveder trapano a turbina, turbotrapano
 vodoravni, pokončni sveder trapano orizzontale, verticale
 pren. kravo s svedrom dreti cominciare la casa dal tetto
 teh. navojni sveder maschio per filettatura
 obrt. sveder za fina dela saettella
 sveder za kamen barramina
 sveder za vrtanje zemlje trivella, trivellatore
2.  aer. vite
 Zadetki iskanja
-  svegliarino m
 1. številčnica (na starih budilkah)
 2. pog. spodbuda; graja:
 fare uno svegliarino a qcn. koga grajati, okregati
-  svēntola f
 1. (ventola) pahljača:
 orecchie a sventola pren. klapasta ušesa
 2. ekst. udarec; močna klofuta
 3. šport swing (pri boksu)
-  svét (-a -o)
 A) adj.
 1. rel. santo, sacro:
 Sveti Duh Spirito Santo
 sveta družina Sacra Famiglia
 Sveta dežela Terrasanta
 sveta pesem inno sacro
 sveta maša santa messa
 sveta podoba immagine sacra
 sveti oče il santo padre, il pontefice
 Sveti sedež la Santa Sede
 Sveto pismo Sacre Scritture
 sveto leto anno santo
 sveto olje olio santo
 sveto rešnje telo eucaristia
 Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
 2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
 sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
 (indijska) sveta krava vacca sacra
 romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
 3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
 zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
 4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
 bil je svet človek era un sant'uomo
 5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
 sveti mir santa pace
 to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 sveta podobica santino
 Sveti oficij Sant'Offizio
 rel. sveta vojna guerra santa
 inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
 videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
 šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
 popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
 inter. sveta nebesa! santo cielo!
 med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
 hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
 zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
 B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
 Vsi sveti Ognissanti
 Najsvetejše il Santissimo
-  svêtel (-tla -o)
 A) adj.
 1. chiaro; biondo:
 svetel les legno chiaro
 svetli lasje capelli biondi
 svetlo pivo birra chiara
 2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
 svetla zvezda astro splendente, luminoso
 3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
 svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
 svetlo upanje fulgida speranza
 4. limpido, argentino:
 svetel zvok suono argentino
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
 edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
 njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
 stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
 grad. svetla odprtina luce
 psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità
 B) svètli (-a -o) m, f, n
 priti na svetlo venire alla luce
 oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
 odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno
-  svetílka (-e) f
 1. lampada, lanterna, lume, fanale:
 petrolejska svetilka lampada, lume a petrolio
 stoječa svetilka lampada a stelo
 (ročna) električna svetilka torcia elettrica
 plinska svetilka lampione a gas
 svetilka s senčnikom abat-jour
 stropna svetilka plafoniera
 rudarska svetilka lampada da minatore
 cestna svetilka lampione
 kem. acetilenska svetilka lampada ad acetilene
 kremenova svetilka lampada di quarzo
 2. bot. cimicifuga (Cimicifuga); zool.
 morske svetilke pirosomidi (sing. -e) (Pyrosomidae)
-  svetíti (-im)
 A) imperf.
 1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
 mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
 medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
 rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda
 2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
 svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 že sveti beli dan s'è fatto già giorno
 v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
 iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi
 B) svetíti se (-im se) imperf. refl.
 1. brillare, luccicare, risplendere:
 mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano
 2. pren. riflettersi, stagliarsi:
 cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
 njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
 začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
 PREGOVORI:
 ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
-  svincolo m
 1. odkup (odkupne pošiljke); dvig (carinjenega, uskladiščenega blaga)
 2. admin. oprostitev
 3. avto avtocestni privoz, odvoz:
 svincolo a trombetta privozna, odvozna pentlja
-  svínčnik (-a) m
 1. matita; lapis:
 ošiliti svinčnik fare la punta alla matita
 barvni svinčnik matita colorata
 kemični svinčnik biro
 mehki, trdi svinčnik matita tenera, dura
 mizarski svinčnik matita da falegname
 rdeč svinčnik matita rossa
 tehnični svinčnik matita automatica
 2. um. matita:
 risba v svinčniku disegno a matita
-  svobôden (-dna -o) adj. libero:
 svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
 svobodne države paesi liberi
 hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
 svobodno gibanje libera circolazione
 svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
 svobodna trgovina libero commercio
 svoboden prevod traduzione, versione libera
 biti svoboden essere celibe, nubile
 pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
 sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
 svobodna carinska cona zona franca
 svobodna konkurenca libera concorrenza
 svobodna luka porto franco
 svobodni poklic libera professione
 jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
 lit. svobodni verz verso libero
-  svòd (svóda) m
 1. arhit. (obok) volta; grad. arcata:
 banjasti svod volta a botte
 križni svod volta a crociera
 kupolasti svod volta a cupola
 pren. nebesni svod la volta celeste
 2. anat.
 lobanjski svod calotta, volta cranica
-  svójski (-a -o) adj. proprio, specifico, caratteristico, tipico:
 cvetica svojskega vonja fiore dal profumo specifico, caratteristico
 pisati na svojski način scrivere in modo caratteristico, proprio a qcn.
-  svōlgere*
 A) v. tr. (pres. svōlgo)
 1. odviti, odvijati
 2. pren. razviti, razvijati
 3. izvršiti, izvrševati; opraviti, opravljati (dejavnost)
 B) ➞ svōlgersi v. rifl. (pres. mi svōlgo) odvijati se (tudi pren.):
 il filo si svolge dal rocchetto nit se odvija od motka
 la scena si svolge a Parigi all'inizio del secolo prizor se odvija v Parizu na začetku tega stoletja
-  svoltare2 v. intr. (pres. svōlto) zaviti, skreniti:
 svoltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo
-  šáh (-a) m
 1. igre scacchi:
 igrati šah giocare a scacchi
 partija šaha partita di scacchi
 2. scacchiera
 3. (položaj v igri) scacco:
 šah mat scacco matto
 večni šah scacco perpetuo
 pren. držati, imeti koga v šahu tenere qcn. in scacco
 4. (vladar) scià
-  šála (-e) f
 1. scherzo, celia:
 nedolžna šala scherzo innocente
 neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
 narediti šalo fare, giocare uno scherzo
 prvoaprilska šala pesce d'aprile
 2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
 stresati šale raccontare barzellette
 dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta
 3. (šaljenje) scherzo; ridere:
 pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere
 4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
 narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
 kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. to ni šala non è una bagatella
 denimo šalo na stran scherzi a parte
 ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
-  ščétka (-e) f spazzola; (tudi čeb., elektr. ); spazzolino:
 zobna ščetka, ščetka za nohte spazzolino da denti; spazzolino da, per unghie
 žična ščetka spazzola metallica
 v ščetko pristriženi brki baffi (tagliati) a spazzola
-  ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
 ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
 pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
 votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
 zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini
-  šè adv.
 1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
 zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
 2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
 predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
 kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
 3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
 povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
 4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
 še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
 še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
 5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
 tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
 natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
 6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
 do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
 7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
 še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
 8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
 še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
 9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
 nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
 10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
 vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
 11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
 še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
 12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
 čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
 13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
 pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
 14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
 naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
 kaj takega pa še ne cose da matti!
 o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
 to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
 ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
 ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
 hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
 spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
 pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
 spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
 imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
 še enkrat! bis!; ekst. da capo
 inter. še kako magari
 še kar discretamente
 še naprej ulteriormente
 jur. še nerešen sub iudice
 še neznan inedito
 knjiž. še ta hip immediatamente, subito
 še vedno tuttora
 še zdaleč ne affatto, punto
 PREGOVORI:
 kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
 v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
-  šédast (-a -o) adj. grad.
 šedasta streha tetto a risega