Franja

Zadetki iskanja

  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zvéza (-e) f

    1. legame:
    trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

    2. collegamento; coincidenza:
    cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
    avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

    3. collegamento, linea:
    brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
    dobiti zvezo aver la linea

    4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
    kmečke zveze leghe contadine
    Zveza borcev Associazione Combattenti
    zveza držav federazione di stati
    hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

    5. polit. alleanza:
    skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
    obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

    6. nesso, attinenza, legame; associazione:
    časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
    miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
    to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

    7. legame, rapporto, vincolo, unione:
    krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
    zakonska zveza vincolo coniugale

    8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
    ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

    9. teh. commettitura; fasciame:
    lesna zveza commettitura di legno
    smerniška zveza sistema di posa a fascia

    10. voj. collegamento:
    oficir za zveze ufficiale di collegamento

    11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
    predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
    zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti brez zveze blaterare
    brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
    v zvezi z in relazione a, riguardo a
    jur. kavzalna zveza nesso causale
    ekon. monopolna zveza monopolio
    hist. sveta zveza Santa Alleanza
    voj. vojaška zveza alleanza militare
    zveza držav confederazione
    zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
    hist. zveza petih mest pentapoli
    mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli
  • žàl

    A) adj. inv. offensivo; ostile:
    žal beseda parola offensiva
    žal misel pensiero ostile

    B) žál adv.

    1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
    žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
    rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

    2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
    žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

    3. žal biti za, po rimpiangere:
    nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

    4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
    greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso
  • žáliti (-im)

    A) imperf. offendere, ingiuriare, insultare; vituperare:
    žaliti čast, dobro ime nekoga offendere l'onore, il buon nome di qcn.
    to žali pamet è un'offesa al buon senso
    tako govorjenje nas žali è un discorso che ci offende
    rel. žaliti Boga contravvenire ai comandamenti divini

    B) žáliti se (-im se) imperf. refl. star.
    žaliti se (pritoževati se)
    nad kom, zaradi česa lagnarsi di qcn., di qcs.
  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
    imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
    želja po maščevanju desiderio di vendetta
    pren. pobožna želja pio desiderio
    po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
    ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
    to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
    njegova izrecna želja suo espresso desiderio
    jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
    skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
    (kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
    umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo
  • žéti1 (žánjem) imperf.

    1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
    žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
    žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
    žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

    2. pren. mietere:
    žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
    kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina
  • žívec (-vca) m

    1. anat. nervo:
    vzdražiti živec eccitare il nervo
    med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
    bolezni živcev malattie nervose
    ohromelost živcev paralisi nervosa
    vnetje živcev neurite
    spočiti živce riposare i nervi
    biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
    gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
    slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
    bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
    čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
    hrbtenjačni živec nervo spinale
    ravnotežni živec nervo vestibolare
    trivejni živec nervo trigemino

    2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

    3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

    4. min. (glinenec) feldspato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
    popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
    nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
    iti na živce dare sui nervi
    ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
    živce mi bo požrl sarà la mia rovina
    spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
    zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • življênjski (-a -o) adj. di, della vita; vitale:
    življenjske oblike forme di vita
    življenjski znaki segni di vita
    izboljšanje življenjskih razmer miglioramento, aumento del tenore di vita
    življenjski cilj, smisel il fine, il senso della vita
    življenjski stil stile di vita
    življenjski tovariš compagno di vita
    povprečna življenjska doba prebivalstva la lunghezza media della vita della popolazione
    to je življenjskega pomena za koga è di capitale importanza per qcn.
    življenjska pot izdelka la durata di un prodotto
    življenjska pot nekega človeka la vita di un uomo
    fiziol. življenjska limfa linfa vitale (tudi pren.)
    življenjska moč, sila forza vitale, vitalità
    življenjski minumum lo stretto necessario per vivere
    biol. življenjski prostor spazio vitale
    jur. življenjsko zavarovanje assicurazione sulla vita
    življenjsko pričakovanje attesa, aspettativa di vita
Število zadetkov: 571