vztrájnost (-i) f
1. accanimento, assiduità, costanza, lena, perseveranza, tenacia, resistenza:
vztrajnost pri delu assiduità nel lavoro
z vztrajnostjo se marsikaj doseže con la tenacia, con la perseveranza si possono conseguire tanti obiettivi
2. fiz. inerzia:
zakon vztrajnosti legge d'inerzia
Zadetki iskanja
- vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore
2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore
3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo
B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto
2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - zaboléti (-ím) perf. dolere, far male:
glava ga je zabolela gli venne il mal di testa
zabolelo ga je pri srcu sentì una stretta al cuore
pren. zabolela jih je sramota provarono vergogna - zabrísati (-bríšem) | zabrisováti (-újem) perf., imperf.
1. cancellare, offuscare, obliterare:
zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo obliterare i confini tra realtà e immaginazione
2. (vreči, zagnati) buttare, scaraventare:
pren. zabrisati koga iz službe licenziare in tronco qcn.
žarg. šol. zabrisati pri izpitu bocciare - začétek (-tka) m
1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà
2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta
3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto
4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea
5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - začétnik (-a) m
1. capo; padre:
začetnik rodu capostipite
2. padre, antesignano; fondatore, promotore; caposcuola:
začetnik psihoanalize il padre della psicanalisi
začetnik impresionističnega slikarstva pri nas il caposcuola della nostra pittura impressionistica
3. principiante, esordiente:
angleščina za začetnike l'inglese per principianti - zagozdíti (-ím)
A) perf.
1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno
2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri
B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.
1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò
2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona - zajáhati (-am) perf.
1. montare in groppa, in sella, insellare; montare:
zajahati mezga montare in groppa a un mulo
zajahati kolo montare in bicicletta, inforcare la bicicletta
2. galoppare via
3. cavalcare, andare cavalcando
4. ekst. montare:
pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo la vacca in calore montò su un'altra vacca
5. pog. angariare:
ne pusti, da te nasilnež zajaha non lasciarti angariare da quel prepotente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajahati pegaza montar sul cavallo pegaseo - zaméra (-e) f
1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.
2. brez zamere:
nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo - zapostáviti (-im) | zapostávljati (-am) perf., imperf.
1. trascurare:
zapostavljati otroke trascurare i figli
2. posporre:
pri navajanju imena priimek zapostavljamo nell'indicare il nome, il cognome si pospone - zarêči (-rêčem)
A) perf. guarire per incantesimo; fare la fattura, affatturare:
pri rojstvu mu je zarekla alla sua nascita, (la strega) gli fece la fattura
B) zarêči se (-rêčem se) | zarékati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. lasciarsi scappare di bocca; dire uno sproposito
2. pren. giurare:
zarekel se je, da bo obvezo izpolnil giurò di fare fede alla promessa - zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disegnare, segnare, tracciare:
zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe
2. knjiž. descrivere, tracciare:
predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista
3. fissare, delineare:
zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo
B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello
2. pren. delinearsi; risaltare:
v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura - zasídrati (-am)
A) perf.
1. navt. ancorare; gettare l'ancora
2. grad. ancorare; strallare
3. ekst. radicare
B) zasídrati se (-am se) perf. refl. radicarsi; attecchire, mettere radici:
ta miselnost se je pri ljudeh že zasidrala questa mentalità ha già attecchito nella gente - zaslúžiti (-im) perf.
1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica
2. pog. prendere lo stipendio, lavorare
3. (imeti dobiček) guadagnare:
zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita
4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore - zasmodíti (-ím) perf.
1. bruciare; abbruciacchiare:
zasmoditi prt pri likanju stirando bruciare la tovaglia
zasmoditi golaž abbruciacchiare il sugo
2. star. accendere - zastáviti1 (-im) | zastávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. sbarrare, bloccare, impedire:
zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio
2. circondare, mettere attorno
3. aggiustare, mettere:
zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento
4. iniziare, impostare:
novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada
5. porre:
zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.
6. (zaustaviti) arrestare
B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati
C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione - zaščíta (-e) f
1. difesa, protezione, tutela; pren. barriera:
protipožarna zaščita difesa antincendio
carinska zaščita barriera doganale
zaščita izuma tutela dell'invenzione
iskati pri kom zaščito cercare protezione presso qcn.
uživati čigavo zaščito godere della protezione di qcn.
2. riparo, scudo, schermo; asilo, protezione:
civilna, protiletalska zaščita protezione civile, antiaerea
jur., hist. sodišče za zaščito države Tribunale per la Difesa dello Stato - zatakníti (-em) | zatíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, ficcare:
zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta
2. piantare
B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. ficcarsi, conficcarsi:
ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce
2. incastrarsi; incepparsi:
hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice
3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male
4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica - zatém
A) adv. dopo; poi; successivamente:
namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro
B) zatém konj.
1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela
2. zatem ko (potem ko) dopo che:
zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta