tanto2
A) avv.
1. tako, toliko:
non studiare tanto ne študiraj toliko!
2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna
3. zelo, mnogo:
ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem
4. toliko, le:
facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas
5.
quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam
B) cong.
1. vendar, pa, saj (protivno):
puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal
2. saj (sklepalno):
non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
Zadetki iskanja
- téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa - tém
A) adv. (s primernikom krepi njegov pomen) tanto:
nikogar ni doma; tem bolje, bova imela mir a casa non c'è nessuno; tanto meglio, così staremo tranquilli
B) tém konj. (v primerjalnih stavkih) tanto più, più:
čim prej, tem bolje quanto prima tanto meglio
čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč più la guarda, più gli piace - tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)
1. ma, bensì, anzi:
novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più
2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria - têrna (-e) f
1. igre terno
2. pren. (velika, koristna pridobitev) fortuna insperata, terno al lotto:
on že ni terna za podjetje non direi che lui sia un grande acquisto per la ditta - terór (-ja) m
1. polit. terrore:
fašistični, policijski, rdeči teror il terrore fascista, poliziesco, rosso
2. pren. (nasilje, nasilno ravnanje) terrorismo; intimidazione; violenza:
to ni vzgoja, ampak teror questa non è educazione ma terrorismo - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - típ1 (-a) m
1. tipo; modello:
nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
(on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico
2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
pokvarjen tip un tipo corrotto
3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
gozd. gozdni tip tipo di bosco
lingv. naglasni tip tipo di accento
zool. osnovni tip tipo caratteristico - tláčiti (-im) imperf.
1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate
2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo
3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura
4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio - tobák (-a) m
1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
obirati tobak raccogliere il tabacco
nasadi tobaka piantagioni di tabacco
2. (posamezni listi rastline) tabacco:
tobak za pipo tabacco da pipa
tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco - tóliko adv.
1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale
2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova
3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare
4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi
5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione
6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima
7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note
8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario
9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva
10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli - tōpo m
1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz
2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo - topogléden (-dna -o) adj. (tak, ta) simile, così, questo, del genere:
topogledno vprašanje ni umestno questa domanda, una domanda del genere è fuori posto - tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do - tožník (-a) | -íca (-e) m, f
1. accusatore (-trice)
2. jur. attore, attrice
PREGOVORI:
brez tožnika ni razsodnika senza querelante non c'è giudicante - tramontare
A) v. intr. (pres. tramonto)
1. zaiti, zahajati (sonce)
2. pren. zahajati; končevati se:
la sua stella sta tramontando njegova priljubljenost je v zatonu, ni več v modi
B) m (le sing.) zahod, zaton - trdíti1 (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose - tréba adj. inv. (v predik. rabi)
1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo
2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare
3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno
4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno
5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - trí | tríje numer.
1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)
2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium - trōppo
A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi
B) pron.
1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč
2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela
C) avv.
1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti
2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro
Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro