Franja

Zadetki iskanja

  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • téden (-dna) m settimana:
    tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
    izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
    v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
    teden dni bom doma starò a casa per una settimana
    medeni tedni la luna di miele
    teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
    delovni teden settimana lavorativa
    petdnevni delovni teden settimana corta
    konec tedna il fine settimana, il week end
    rel. veliki teden la settimana santa
  • tém

    A) adv. (s primernikom krepi njegov pomen) tanto:
    nikogar ni doma; tem bolje, bova imela mir a casa non c'è nessuno; tanto meglio, così staremo tranquilli

    B) tém konj. (v primerjalnih stavkih) tanto più, più:
    čim prej, tem bolje quanto prima tanto meglio
    čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč più la guarda, più gli piace
  • tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)

    1. ma, bensì, anzi:
    novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più

    2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
    sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria
  • têrna (-e) f

    1. igre terno

    2. pren. (velika, koristna pridobitev) fortuna insperata, terno al lotto:
    on že ni terna za podjetje non direi che lui sia un grande acquisto per la ditta
  • terór (-ja) m

    1. polit. terrore:
    fašistični, policijski, rdeči teror il terrore fascista, poliziesco, rosso

    2. pren. (nasilje, nasilno ravnanje) terrorismo; intimidazione; violenza:
    to ni vzgoja, ampak teror questa non è educazione ma terrorismo
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • típ1 (-a) m

    1. tipo; modello:
    nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
    športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
    deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
    (on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
    tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
    pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico

    2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
    nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
    s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
    pokvarjen tip un tipo corrotto

    3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
    tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
    slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
    psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
    arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
    gozd. gozdni tip tipo di bosco
    lingv. naglasni tip tipo di accento
    zool. osnovni tip tipo caratteristico
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tobák (-a) m

    1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
    obirati tobak raccogliere il tabacco
    nasadi tobaka piantagioni di tabacco

    2. (posamezni listi rastline) tabacco:
    tobak za pipo tabacco da pipa
    tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
    ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
    pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tōpo m

    1. zool. miš:
    topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
    topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
    topo delle case domača miš (Mus musculus)
    topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
    topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
    topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
    topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
    topo di biblioteca pren. knjižni molj
    bagnato come un topo moker kot miš
    denti di topo mišji zobje, zobki
    muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

    2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
    PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo
  • topogléden (-dna -o) adj. (tak, ta) simile, così, questo, del genere:
    topogledno vprašanje ni umestno questa domanda, una domanda del genere è fuori posto
  • tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
    a torto po krivici
    a torto o a ragione upravičeno ali ne
    avere torto ne imeti prav
    avere torto a fare qcs. motiti se v čem
    dare torto a qcn. komu ne dati prav
    essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
    fare torto a qcn. delati komu krivico
    fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
    ti fa torto ni tebe vredno
    fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do
  • tožník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. accusatore (-trice)

    2. jur. attore, attrice
    PREGOVORI:
    brez tožnika ni razsodnika senza querelante non c'è giudicante
  • tramontare

    A) v. intr. (pres. tramonto)

    1. zaiti, zahajati (sonce)

    2. pren. zahajati; končevati se:
    la sua stella sta tramontando njegova priljubljenost je v zatonu, ni več v modi

    B) m (le sing.) zahod, zaton
  • trdíti1 (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
    trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
    tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
    ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • trōppo

    A) agg. preveč:
    c'è troppa gente preveč je ljudi

    B) pron.

    1. preveč (oseb):
    qui siamo in troppi tu nas je preveč

    2. preveč (količina):
    non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
    ho troppo da fare preveč imam dela

    C) avv.

    1. preveč, pretirano, prekomerno:
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    di troppo preveč
    bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
    qui sono di troppo tu sem odveč
    troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
    troppo poco zelo malo, premalo
    mangiare troppo poco premalo jesti

    2. zelo, mnogo
    non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
    non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

    Č) m (kar je) preveč
    PREGOVORI: il troppo stroppia
    l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro