Franja

Zadetki iskanja

  • pōrco

    A) m (pl. -ci)

    1. pog. prašič:
    essere grasso come un porco biti debel kot prašič
    essere sudicio come un porco biti umazan kot prašič
    mangiare come un porco jesti, žreti kot prašič

    2. svinjina

    3. pren. pujs, svinja, pacek

    B) agg.

    1. slabš. svinjski, ostuden, gnusen

    2. inter. vulg.:
    porco mondo! tristo hudičev!
    porca miseria! porca l'oca! da bi ga (jo, itd.) strela!
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?
  • posíliti (-im) | posiljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. violentare, seviziare, stuprare; brutalizzare:
    posiliti žensko violentare una donna

    2. forzare, costringere, coartare; obbligare:
    posilili so ga, da je podpisal dokument fu coartato a firmare il documento

    3. essere preso da, avere un (violento) attacco di:
    posilil jo je spanec fu presa dal sonno
    posilil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse, comiciò a tossire

    4. ekst. violentare, fare forza, violenza a:
    z nekaterimi poskusi so grdo posilili naravo la natura è stata letteralmente violentata da certi esperimenti

    B) posíliti se (-im se) | posiljeváti se (-újem se) perf., imperf., refl. sforzarsi
  • poslóvnost (-i) f senso degli affari; correntezza:
    podjetje, ki ga odlikuje (velika) poslovnost una ditta di grande correntezza
  • poslúšati (-am) imperf.

    1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
    molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
    poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
    poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

    2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

    3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
    dobro me poslušaj stammi a sentire
    ne poslušati nikogar non sentire ragioni
    poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
    poslušati nasvet udire il consiglio (di)

    4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
    zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
    pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
    poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
    stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
    pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
    tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato
  • posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

    A) imperf., perf.

    1. asportare, rimuovere; togliere:
    posneti maščobo togliere il grasso
    posneti mleko scremare il latte, sburrare
    posnemati pene schiumare

    2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
    posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
    posnemati dober zgled seguire il buon esempio
    posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
    posnemati (oponašati)
    koga scimmiottare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
    posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
    posnemati klasike classicheggiare
    posnemati Petrarko petrarcheggiare
    posnemati petelina fare il verso del gallo

    3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
    slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

    4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
    iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

    5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

    6. posnéti rad. registrare, incidere

    7. friz.
    posneti lase sfoltire i capelli

    B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
    posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
    posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia
  • posráti (-sérjem)

    A) perf. tr. ➞ srati

    1. vulg. sporcare con le feci, cacare su

    2. pog.
    posrati ga fare una marronata, una stupidaggine

    B) posráti se (-sérjem se) perf. refl. vulg. farsela addosso:
    posrati se na koga, na kaj fregarsene di qcn., di qcs.; cacarsi qcn., qcs.
    posrati se pred kom cacarsi sotto, di fronte a qcn.
  • posredovánje (-a)

    1. n mediazione, intercessione; ufficio, buoni uffici; intervento:
    plačilo za posredovanje commissione, senseria
    urad za posredovanje agenzia (matrimoniale ecc.), ufficio di collocamento
    pogovori so bili uspešni zahvaljujoč posredovanju predstavnika OZN le trattaive sono state coronate da successo grazie ai buoni uffici del rappresentante dell'ONU
    kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti malgrado il tempestivo intervento del medico non lo si è potuto salvare

    2. presentazione; trasmissione:
    šol. posredovanje učne snovi presentazione della materia (di studio)
    posredovanje sporočil trasmissione dei messaggi
    posredovanje znanja trasmissione del sapere, delle conoscenze
  • posúmiti (-im) perf. ➞ sumiti

    1. sospettare, nutrire sospetti

    2. pren. dubitare; ekst. diffidare, non fidarsi di

    3. posumiti na pensare a:
    ker ga ni bilo, so posumili na nesrečo siccome non tornava a casa, si pensò a un incidente
  • pót (-ú) m sudore:
    obrisati si pot asciugarsi il sudore
    čelo mokro od potu una fronte madida, imperlata di sudore, bagnata di sudore
    leden, mrzel pot ga je oblil po hrbtu un brivido gli corse per la schiena
    mrtvaški pot sudore di morte
    krvavi pot potiti sudare sangue
    služiti si kruh v potu svojega obraza guadagnarsi il pane col sudore della propria fronte
    PREGOVORI:
    brez potu ni medu chi fugge la fatica, fugge la fortuna
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • potípati (-am) perf. ➞ tipati

    1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
    potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
    zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
    pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
    pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

    2. pren. tastare:
    potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

    3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
    potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • povŕh

    A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
    vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
    delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona

    B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
    povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca
  • povsód adv. dappertutto, (d)ovunque:
    povsod navzoč onnipresente
    povsod očiten ubiquitario
    biti povsod doma cavarsela dovunque
    imeti povsod oči vedere tutto
    povsod vtikati svoj nos ficcare il naso dappertutto
    povsod ga je dosti lo si incontra dovunque, è come il prezzemolo
    PREGOVORI:
    povsod je dobro (lepo), doma je najbolje (najlepše) a ogni uccello il suo nido è bello
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • poživíti (-ím) | požívljati (-am) perf., imperf. tr.

    1. animare, ravvivare, ristorare; rinvigorire, tonificare, vivificare, rivitalizzare:
    pijača ga je poživila la bevanda lo ristorò

    2. (narediti bolj pestro) ravvivare, vivacizzare

    3. stimolare, intensificare, riattivare:
    poživiti trgovinske stike med državama intensificare i rapporti commerciali tra i due paesi