góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto
Zadetki iskanja
- govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti
1. rastrellare
2. pren. arraffare; afferrare
3. pren. impadronirsi, appropriarsi
4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
grabiti z rokami po zraku annaspare
5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
grabil ga je bes lo prese una forte rabbia
6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio
7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi - gracchiare v. intr. (pres. gracchio)
1. krakati
2. krakati, vreščati, godrnjati:
gracchiare al vento vreščati tjavdan - gradino m stopnica (tudi pren.):
salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže - granchio m (pl. -chi)
1. zool. rak, rakovica:
granchio di fiume sladkovodna rakovica (Potamon fluviatile)
2. pren. napaka:
prendere un granchio polomiti ga, pogrešiti
avere un granchio alle mani, al borsellino pren. pog. biti skopuški
3. lesen primež - gratin tujka franc. m invar. kulin. skorja:
al gratin gratiniran:
maccheroni al gratin gratinirani makaroni - gravitare v. intr. (pres. gravito)
1. težiti, gravitirati (tudi pren.):
un'industria intorno alla quale gravitano molte industrie collaterali industrija, h kateri gravitira veliko stranskih industrijskih dejavnosti
2. astr. krožiti:
i pianeti gravitano intorno al sole planeti krožijo okrog sonca
3. pritiskati, počivati, sloneti z vso težo:
l'architrave gravita sulle colonne arhitrav leži na stebrih - grazie
A) inter.
1. hvala!:
tante grazie!, mille grazie!, grazie infinite! lepa hvala!, tisočkrat hvala!, neskončna hvala!
grazie di cuore! prisrčna hvala!
grazie di tutto! hvala za vse!
grazie per la vostra cortesia hvala za ljubeznivost
Posso offrire un caffè? - Grazie! Boste kavo? - Prosim!
grazie tante iron. lepa hvala!
grazie al cavolo pog. lepa hvala
tante grazie! (grazie al cavolo!) iron. pog. jasno!, kaj pa!, hvala bogu!
2.
grazie a: po zaslugi, zahvaljujoč se:
sono riuscito grazie al vostro aiuto uspelo mi je z vašo pomočjo
grazie a Dio, grazie al Cielo inter. hvala bogu!
B) m invar. zahvala:
un grazie di tutto cuore prisrčna zahvala - grdó adv.
1.
grdo gledati guardare bieco, di traverso
grdo narediti, fare male sbagliare
grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
grdo se ušteti sbagliare di grosso
2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
lagati, da je grdo mentire spudoratamente - gredé (v adv. rabi) andando:
mimo grede strada facendo, di passaggio
nazaj grede al ritorno - grmáda (-e) f catasta; mucchio (di legna), ekst. rogo (tudi pren.):
hist. obsoditi na grmado condannare al rogo
prebrati grmado knjig leggere cataste di libri, libri a cataste - gròb (grôba) m
1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro
2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio - grōppa f
1. hrbet (jahalnih, tovornih živali):
balzare in groppa al cavallo zajahati konja, skočiti na konja
2. pog. šalj. hrbet, grba:
avere molti anni sulla groppa imeti veliko let na grbi
restare sulla groppa pren. ne moči se česa znebiti - guantone m
1. poveč. od ➞ guanto
2. šport boksarska rokavica:
incrociare i guantoni pomeriti se na boksarskem dvoboju
appendere i guantoni al chiodo pren. obesiti boksarske rokavice na klin, prenehati z boksom - guarnire v. tr. (pres. guarnisco)
1. opraviti, okrasiti:
guarnire un cappello di piume okrasiti klobuk s perjem
2. opremiti, oborožiti, utrditi:
guarnire una città di mura utrditi mesto z obzidjem
guarnire una nave opremiti ladjo
3. kulin. garnirati, obložiti:
guarnire l'arrosto con patatine al forno garnirati pečenko s pečenim krompirjem - guinzaglio m (pl. -gli) vrvica:
per le vie delle città i cani devono essere tenuti al guinzaglio po mestnih ulicah je treba pse voditi na vrvici
mettere il guinzaglio alla stampa pren. strogo nadzirati tisk - guscio m (pl. -sci)
1. lupina, luščina; oklep:
il guscio delle noci orehova lupina
il guscio dei piselli grahova lupina
il guscio d'uovo jajčna lupina
uova al guscio mehko kuhana jajca
il guscio della tartaruga želvji oklep
2. lupina, majhna ladja, hišica:
tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic
3. toskansko prevleka
4. ogrodje, lupina - hlád (-a) m
1. fresco, frescura:
sedeti v hladu starsene seduti al fresco
2. pren. freddezza - hláden (-dna -o)
A) adj.
1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi
2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo
B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia