Franja

Zadetki iskanja

  • assodamento m

    1. strditev, utrjevanje

    2. krepitev, jačanje

    3. ugotavljanje
  • assodare

    A) v. tr. (pres. assōdo)

    1. utrditi, utrjevati:
    assodare il pavimento stradale utrditi cestni tlak

    2. pren. krepiti, jačati:
    assodare il carattere krepiti značaj

    3. pren. ugotoviti, preveriti:
    assodare la verità di una notizia preveriti resničnost novice

    B) ➞ assodarsi v. rifl. (pres. mi assōdo) utrditi se, krepiti se (tudi pren.):
    il terreno si è assodato zemljišče se je utrdilo
    il coraggio si assoda nei pericoli pogum se krepi v nevarnostih
  • assoggettamento m pokoritev, podjarmljenje; podrejanje
  • assoggettare

    A) v. tr. (pres. assoggētto) podjarmiti, podvreči, pokoriti, podrediti

    B) ➞ assoggettarsi v. rifl. (pres. mi assoggētto) pokoriti se, podvreči se, podrediti se:
    assoggettarsi agli ordini di qcn. pokoriti se ukazom nekoga
    assoggettarsi ai lavori più ingrati opravljati najbolj nehvaležna dela
  • assolato agg. prisojen, s soncem obsijan:
    casa assolata s soncem obsijana hiša, hiša na sončnem kraju
  • assolcare v. tr. (pres. assolco) izbrazdati, razorati
  • assoldare v. tr. (pres. assōldo)

    1. najeti (plačance, vohune, morilce)

    2. vzeti v službo
  • assolo m invar. glasba solo
  • assolutamente avv.

    1. absolutno, nujno, vsekakor, sploh:
    bisogna assolutamente farlo to je treba nujno storiti
    non intendevo assolutamente dire una cosa simile sploh nisem mislil reči česa takega

    2. absolutistično:
    governare assolutamente absolutistično vladati

    3. (s pridevnikom za podkrepitev pomena) docela, povsem, popolnoma, sploh:
    è assolutamente improbabile che venga oggi povsem nemogoče je, da bi prišel danes
  • assolutēzza f absolutnost
  • assolutismo m absolutizem
  • assolutista m, f (m pl. -ti)

    1. absolutist, pristaš absolutizma

    2. pog. absolutist, oblastnež, samovoljnež
  • assolutistico agg. (m pl. -ci) absolutističen:
    governo assolutistico absolutistična vlada
  • assoluto

    A) agg.

    1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
    regime assoluto absolutistični režim
    verità assoluta absolutna resnica

    2. popoln, totalen:
    assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
    necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
    risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

    3. jezik absoluten:
    ablativo assoluto absolutni ablativ

    4. mat., fiz. absoluten:
    valore assoluto absolutna vrednost
    temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

    B) m filoz. absolutno, absolutni:
    l'Assoluto Bog
  • assolutōrio agg. (m pl. -ri) oprostilen:
    sentenza assolutoria oprostilna sodba
  • assoluzione f pravo

    1. oprostitev (tudi pravo):
    sentenza di assoluzione oprostilna sodba
    assoluzione per mancanza di prove oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov
    assoluzione piena popolna oprostitev

    2. relig. odveza
  • assōlvere* v. tr. (pres. assōlvo)

    1. oprostiti, razrešiti:
    assolvere un debito izplačati dolg

    2. pravo oprostiti:
    l'imputato fu assolto obtoženec je bil oproščen

    3. relig. dati odvezo

    4. izvršiti, izpolniti:
    ho assolto tutti i miei doveri verso di voi izpolnil sem vse dolžnosti, ki sem jih imel do vas
  • assolvimento m izpolnitev, izvršitev:
    l'assolvimento dei propri obblighi izvršitev svojih obveznosti
  • assomigliare

    A) v. intr. (pres. assomiglio) biti podoben

    B) v. tr. primerjati, imeti za podobno:
    assomigliare la gioventù alla primavera primerjati mladost s pomladjo

    C) ➞ assomigliarsi v. rifl. (pres. ci assomigliamo) biti podoben:
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot kaplja kaplji
  • assommare

    A) v. tr. (pres. assommo) zbrati, sešteti; združevati (zlasti pren.):
    assomma in se i vizi e le virtù della sua razza v sebi združuje vrline in slabosti svojega rodu

    B) v. intr. znesti, znašati:
    il debito assomma a milioni dolg znaša več milijonov