jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego
Zadetki iskanja
- jébati (-am) imperf. vulg.
1. fottere, scopare, chiavare:
jebi se! vaffanculo!
2. (grdo, grobo ravnati s kom) maltrattare, vessare, angariare - jéd (-í) f
1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto
2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente - jegúlja (-e) f
1. zool. anguilla (Anguilla anguilla); pren.
izmuzniti se kakor jegulja sgusciare come un'anguilla
2. pren. persona ambigua, falsa, adulatrice - jekléno adv.
jekleno se zasvetiti scintillare con color dell'acciaio
jekleno zgrabiti afferrare con stretta di ferro
jekleno sive oči occhi grigio acciaio - jêlen (-éna) m zool. cervo (Cervus); lov.
jelen beči, ruka il cervo bramisce
jeleni se pojajo i cervi vanno in fregola
lov na jelene caccia al cervo
jelen in košuta il cervo e la cerva
pal. orjaški jelen megalocero (Megalocerus hibernicus)
severni jelen renna (Rangifer tarandus) - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - Jéra (-e) f Gertrude:
pejor. mila Jera pappamolla, cacasotto
držati se kot mila Jera avere un'aria indecisa - jésih (-a) m pog. aceto:
pren. držati se, kot bi pil jesih avere un viso arcigno - jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - jezíti1 (-ím)
A) imperf. tr. far arrabbiare, far adirare
B) jezíti se (-ím se) imperf. refl.
1. arrabbiarsi, adirarsi; pog. incavolarsi vulg. incazzarsi:
igre človek ne jezi se il gioco dell'oca
2. (jeziti se na koga) avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn. - jéž (-a) m
1. zool. porcospino, istrice; ekst. riccio (Xystrix cristata):
pren. zviti se v klobčič kot jež chiudersi a riccio
2. zool.
morski jež (morski ježek) riccio di mare, echino
3. grad. costipatore
4. voj. cavallo di Frisia, ostacolo anticarro - jéžiti (-im)
A) imperf. arricciare, rizzare
B) jéžiti se (-im se) imperf. refl.
1. arricciarsi, rizzarsi (pelo):
mačka se ježi il gatto arriccia il pelo
2. pren. arrabbiarsi, adontarsi - jók (-a) m
1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
iti na jok stare per piangere
nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
jok in stok pianti e lacrime
2. ekst. pianto, piangere - júg (-a) m
1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud
2. meteor. vento australe, austro - júha (-e) f
1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
čista juha brodo liscio
goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
pren. ne po juhi priplavati saperla lunga
2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
strojilna juha conciante, concia
PREGOVORI:
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - k2 prep. (h pred k, g)
1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza
2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge
3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti
4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni
5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi - káča (-e) f
1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
kača se levi il rettile muta pelle
kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
pren. železna kača treno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
pren. imeti kačo v žepu essere al verde
pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
biti strupen kot kača essere una vipera
navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
rogata kača vipera (Aspis cerastes)
smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)
2. pren. lunga fila
3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera
4. zool.
morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - kadíti (-ím)
A) imperf. ➞ pokaditi
1. fumare:
kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
prepovedano kaditi vietato fumare
2. fare fumo, fumigare; incensare:
kaditi vinograd fumigare la vigna
kaditi s kadilnico incensare
3. (prekajevati) affumicare:
kaditi meso affumicare la carne
kaditi z žveplom (žveplati) solforare
kaditi sode (z žveplom) solforare le botti
4. pren. incensare
B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate