Franja

Zadetki iskanja

  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jébati (-am) imperf. vulg.

    1. fottere, scopare, chiavare:
    jebi se! vaffanculo!

    2. (grdo, grobo ravnati s kom) maltrattare, vessare, angariare
  • jéd (-í) f

    1. pietanza, piatto, cibo:
    kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
    neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
    mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
    prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
    gastr. glavna jed piatto forte
    gotova jed piatto del giorno
    hladna jed piatto freddo
    jed po naročilu piatto su ordinazione
    mesnata jed pietanza di carne
    narodna jed specialità del luogo
    rel. postna jed cibo magro
    začetna jed (predjed) antipasto

    2. (uživanje hrane) il mangiare:
    biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente
  • jegúlja (-e) f

    1. zool. anguilla (Anguilla anguilla); pren.
    izmuzniti se kakor jegulja sgusciare come un'anguilla

    2. pren. persona ambigua, falsa, adulatrice
  • jekléno adv.
    jekleno se zasvetiti scintillare con color dell'acciaio
    jekleno zgrabiti afferrare con stretta di ferro
    jekleno sive oči occhi grigio acciaio
  • jêlen (-éna) m zool. cervo (Cervus); lov.
    jelen beči, ruka il cervo bramisce
    jeleni se pojajo i cervi vanno in fregola
    lov na jelene caccia al cervo
    jelen in košuta il cervo e la cerva
    pal. orjaški jelen megalocero (Megalocerus hibernicus)
    severni jelen renna (Rangifer tarandus)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • Jéra (-e) f Gertrude:
    pejor. mila Jera pappamolla, cacasotto
    držati se kot mila Jera avere un'aria indecisa
  • jésih (-a) m pog. aceto:
    pren. držati se, kot bi pil jesih avere un viso arcigno
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jezíti1 (-ím)

    A) imperf. tr. far arrabbiare, far adirare

    B) jezíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. arrabbiarsi, adirarsi; pog. incavolarsi vulg. incazzarsi:
    igre človek ne jezi se il gioco dell'oca

    2. (jeziti se na koga) avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
  • jéž (-a) m

    1. zool. porcospino, istrice; ekst. riccio (Xystrix cristata):
    pren. zviti se v klobčič kot jež chiudersi a riccio

    2. zool.
    morski jež (morski ježek) riccio di mare, echino

    3. grad. costipatore

    4. voj. cavallo di Frisia, ostacolo anticarro
  • jéžiti (-im)

    A) imperf. arricciare, rizzare

    B) jéžiti se (-im se) imperf. refl.

    1. arricciarsi, rizzarsi (pelo):
    mačka se ježi il gatto arriccia il pelo

    2. pren. arrabbiarsi, adontarsi
  • jók (-a) m

    1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
    bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
    dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
    histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
    ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
    iti na jok stare per piangere
    nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
    ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
    jok in stok pianti e lacrime

    2. ekst. pianto, piangere
  • júg (-a) m

    1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
    magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
    geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
    geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
    hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
    ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud

    2. meteor. vento australe, austro
  • júha (-e) f

    1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
    gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
    čista juha brodo liscio
    goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
    fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
    krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
    pren. ne po juhi priplavati saperla lunga

    2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
    strojilna juha conciante, concia
    PREGOVORI:
    nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • k2 prep. (h pred k, g)

    1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
    iti k oknu andare alla finestra
    iti k brivcu andare dal barbiere
    obrniti se k vratom girarsi verso la porta
    nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
    iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
    pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

    2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
    pripombe k osnutku appunti alla bozza
    k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

    3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
    prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

    4. (za izražanje namena) per:
    napravlja se k dežju sta per piovere
    zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

    5. (za izražanje vzroka) per:
    čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne bo ga več k nam da noi non verrà più
    pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
    pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi
  • káča (-e) f

    1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
    kača se levi il rettile muta pelle
    kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
    nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
    pren. železna kača treno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
    pren. imeti kačo v žepu essere al verde
    pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
    pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
    biti strupen kot kača essere una vipera
    navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
    rogata kača vipera (Aspis cerastes)
    smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

    2. pren. lunga fila

    3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

    4. zool.
    morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • kadíti (-ím)

    A) imperf. ➞ pokaditi

    1. fumare:
    kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
    pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
    prepovedano kaditi vietato fumare

    2. fare fumo, fumigare; incensare:
    kaditi vinograd fumigare la vigna
    kaditi s kadilnico incensare

    3. (prekajevati) affumicare:
    kaditi meso affumicare la carne
    kaditi z žveplom (žveplati) solforare
    kaditi sode (z žveplom) solforare le botti

    4. pren. incensare

    B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
    iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
    v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
    pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate