sottentrare v. intr. (pres. sottentro) pren.
 sottentrare a (subentrare) stopiti na mesto; slediti (komu, čemu)
 Zadetki iskanja
-  sotterrare v. tr. (pres. sottērro)
 1. zakopati
 2. pokopati:
 andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
 sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust
-  sotto
 A) prep.
 1. pod:
 andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
 finire sotto una macchina končati pod avtom
 mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
 ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
 2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
 andare sotto le armi pren. iti k vojakom
 avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
 dormire sotto le stelle spati na prostem
 non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
 3. pren. pod; za vladavine:
 avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
 la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
 4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
 condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
 essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
 la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
 tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
 5. pod (modalno); z, iz:
 caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
 pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
 guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
 6. zaradi, iz:
 fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
 7. pred:
 sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
 B) avv.
 1. spodaj, dol:
 di sotto spodaj, od spodaj
 più sotto niže
 sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
 protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
 andare sotto leči (pod odejo)
 mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
 mettere sotto qcn. avto povoziti koga
 mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
 2. naprej; niže:
 vedi sotto glej v opombi
 3. spodaj (na sebi):
 sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
 farsela sotto pog. podelati se
 C) agg. invar.
 sotto, di sotto spodnji:
 il piano di sotto spodnje nadstropje
 Č) m invar. spodnji del
-  sottoporre*
 A) v. tr. (pres. sottopongo)
 1. podjarmiti; podvreči
 2. pokoriti, prisiliti
 3. pren. predložiti, predlagati:
 sottoporre una proposta di legge predložiti zakonski predlog
 B) ➞ sottoporsi v. rifl. (pres. mi sottopongo) vdati se, pristati na kaj, pokoriti se (tudi ekst.):
 sottoporsi a un intervento chirurgico biti operiran
-  sottostare v. intr. (pres. sottostoō) pren. biti podrejen, biti podvržen; biti izpostavljen; podvreči se:
 sottostare alle minacce biti izpostavljen grožnjam
 sottostare a un controllo biti pregledan
-  sottrarre*
 A) v. tr. (pres. sottraggo)
 1. odtegniti, odtegovati; odrešiti:
 sottrarre qcn. a, da un pericolo koga rešiti nevarnosti
 2. pren. odvzeti, ukrasti, izmakniti
 3. odbiti; mat. odšteti:
 sottrarre le spese odbiti stroške
 B) ➞ sottrarsi v. rifl. (pres. mi sottraggo) izogniti, izogibati se; uiti
-  sovrážiti (-im)
 A) imperf.
 1. odiare, detestare:
 divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
 sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore
 2. detestare, aborrire, non sopportare:
 narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
 sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni
 B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
 sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
-  sovvenire*
 A) v. tr. (pres. sovvēngo) knjižno
 sovvenire qcn. di komu pomagati s čim
 B) v. intr.
 sovvenire a pomagati, priskočiti komu na pomoč
 C) ➞ sovvenirsi v. rifl. (pres. mi sovvēngo) spomniti, spominjati se
-  spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
 spaccare la legna sekati, klati drva
 spaccare i sassi razbijati kamen
 spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
 spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
 spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
 spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
 spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce)
-  spada
 A) f
 1. meč, sablja:
 spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
 a spada tratta pren. zagnano, silovito
 dritto come una spada raven kot sveča
 spada di Damocle pren. Damoklejev meč
 cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
 incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
 mettere, passare a fil di spada pren. poklati
 rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
 sguainare, snudare la spada izdreti meč
 2. šport meč; ekst. floret
 3.
 buona spada dober sabljač
 uomo di spada vojak, vojščak
 4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
 PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča
 B) agg. invar. zool.
 pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
-  spago1 m vrvica; (čevljarska) dreta:
 un gomitolo di spago klobčič vrvice
 la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
 dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
 tirare lo spago vleči dreto, čevljariti
-  spàh (spáha) m incastratura, incastro:
 na spah a incastro
-  spajkálen (-lna -o) adj. teh. per brasature, brasante; per saldature:
 spajkalno sredstvo lega per saldature
 spajkalni gorilnik saldatoio
 spajkalna pasta pasta per brasare
 spajkalna plamenka lampada a spirito
-  spáka (-e) f
 1. viso stravolto, smorfia:
 kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
 natakniti si spako na obraz mettersi la maschera
 2. pren. mostro
 3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
 staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore
-  spálen (-lna -o) adj. per dormire; (da) letto:
 spalni prostori stanze, camere da letto; zona notte
 žel. spalni vagon vagone letto
 med. spalna bolezen malattia del sonno
 spalna čepica berretto da notte
 spalna halja vestaglia
 spalna srajca camicia da notte
 spalna vreča sacco a pelo
 urb. spalno naselje (città) dormitorio
-  spalla f
 1. rama; hrbet; križ:
 spalle magre, robuste suha, krepka ramena
 alzata di spalle zmig z rameni
 articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
 violino di spalla glasba prva violina
 spall'arm! voj. puško na ramo!
 a spalla na ramenih
 alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
 accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
 avere buone spalle biti krepek
 avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
 avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
 avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
 colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
 gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
 gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
 guardarsi le spalle varovati si hrbet
 lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
 mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
 prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
 ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
 stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
 vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga
 2. zool. pleča; pleče
 3. obl. rama
 4. pobočje, brežina
 5. nasip
 6. arhit. opornik
 7. gled. (komikov) sogovornik, replikator
 8.
 fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč
 9. tisk višina knjižnega hrbta
-  sparare2
 A) v. tr. (pres. sparo)
 1. ustreliti, streljati:
 sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
 spararsi un colpo ustreliti se
 sparare una fucilata ustreliti s puško
 2.
 sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
 sparare in rete šport streljati na vrata
 3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
 spararle grosse debele klatiti
 sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek
 B) v. intr. ustreliti, streljati:
 spararsi ustreliti se
 sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
 sparare a salve streljati v salvah
 sparare a vista streljati brez opozorila
 sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
-  spasso m
 1. zabava:
 per spasso za zabavo
 darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
 prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga
 2. pren. zabavnež
 3. (kratek) sprehod:
 andare a spasso iti na sprehod
 essere a spasso pren. biti brez dela
 mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
 mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
 va' a spasso! pojdi k vragu!
-  spáti (spím)
 A) imperf.
 1. dormire:
 spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
 spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
 dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
 spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
 spati pri kom dormire, pernottare da qcn.
 2. (počivati) riposare:
 pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano
 3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
 spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
 rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra
 4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
 na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori
 5.
 spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 priden je, kadar spi è bravo quando dorme
 glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
 hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
 spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
 spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
 PREGOVORI:
 kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
 nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli
 B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
 spi se mi ho sonno
-  spatola f
 1. lopatica (zobozdravniška, slikarska):
 a spatola lopatičast
 2. šport krivina (pri smučeh)
 3. zool. navadna, bela žličarka (Platalea leucorodia)