posúmiti (-im) perf. ➞ sumiti
1. sospettare, nutrire sospetti
2. pren. dubitare; ekst. diffidare, non fidarsi di
3. posumiti na pensare a:
ker ga ni bilo, so posumili na nesrečo siccome non tornava a casa, si pensò a un incidente
Zadetki iskanja
- posvečeváti (-újem) imperf. rel.
1. consacrare, ordinare (sacerdote); intitolare (chiesa):
cerkve so vedno posvečevali božji Materi le chiese venivano sempre intitolate alla Madre del Dio
posvečevati nedelje santificare le domeniche
2. star. dedicare; destinare
PREGOVORI:
namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi - pošklepetávati (-am) imperf. intr. battere:
zobje so mu pošklepetavali od mraza batteva i denti dal freddo - potegníti (-em) | potegováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.
2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli
3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso
4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?
5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa
6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento
7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura
8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi
9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio
B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere
2. pog. ritirarsi
3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.
4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio
5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su - potráta (-e) f perdita, dissipazione, dispendio, sciupio, spreco, sperpero; lusso:
potrata energije dispendio di energia
potrata časa perdita di tempo
knjige so njegova edina potrata i libri sono il suo unico lusso - potŕgati (-am) perf. ➞ trgati
1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare
2. strappare:
potrgati gumbe strappare i bottoni
bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie
3. rompere, distruggere:
veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono - povézati (-véžem) | povezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare, collegare, raccordare, saldare, associare, unire, mettere in relazione (concetti):
povezati pšenico v snope legare il grano in covoni
telefonsko povezati mestne četrti collegare per telefono i quartieri cittadini
povezati navidez nasprotujoči si ideji associare due idee apparentemente contrarie
povezati s kabli cablare
povezati v butare, v culo, v sveženj affascinare
sorodstveno povezati apparentare
2. (obvezati) bendare, fasciare:
povezati ranjenca bendare il ferito
B) povézati se (-véžem se) | povezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. collegarsi, consociarsi, unirsi; apparentarsi:
v kakem sorodstvu so Caravaggiovi chiaroscuri z Vivaldijevimi concerti grossi? i chiaroscuri caravaggeschi in che modo possono apparentarsi ai concerti grossi vivaldiani?
ekon. povezati se v konzorcij consociarsi - povŕh
A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona
B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca - povŕšje (-a) n superficie:
suho in kamnito površje superficie arida e sassosa
zemeljsko površje superficie terrestre
splavati na površje venire in superficie, a galla
pren. na površju so vedno eni in isti ljudje sono sempre le stesse persone ad essere nelle posizioni, nei punti chiave - povzdígniti (-em) | povzdigováti (-újem)
A) perf., imperf. elevare, innalzare, alzare, erigere; assumere; magnificare, esaltare:
povzdigniti glas alzare la voce
povzdigniti v papeža innalzare al pontificato
mesto so povzdignili v vojvodstvo la città fu eretta a ducato
povzdigniti koga do najvišjih časti elevare qcn. ai più alti onori
povzdigniti v nebesa incielare
B) povzdígniti se (-em se) | povzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl. ascendere a, raggiungere:
povzdigniti se do visokega položaja raggiungere alte cariche - povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.
1. salire, montare:
povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto
2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
povzpeti se do oblasti conquistare il potere
3. salire, aumentare:
stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo - pozdráviti1 (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.
1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi
2. (izraziti soglasje) salutare:
pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità
3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane - pozébsti (-zébem) perf. gelare; bruciare (con il gelo):
poganjki so pozebli il gelo ha bruciato i germogli
pren. kopriva ne pozebe la mala erba non muore mai - pôzlu | po zlù adv.
1. iti po zlu (propasti, propadati) andare in rovina, andare a male, andare perduto, perdersi, morire:
zaradi suše bo šla letina po zlu a causa della siccità andrà perduto il raccolto
zaradi neopravičenih izostankov gre po zlu na tisoče delovnih dni per via dell'assenteismo si perdono migliaia di giornate lavorative
v vojni gre po zlu veliko ljudi nella guerra muore molta gente
2. (izjaloviti se) fallire, non riuscire:
načrti so šli po zlu i piani sono falliti - požégnati (-am) perf. pog. (blagosloviti) benedire; pren. confermare:
ko je sklepe požegnal še sekretar, so se zadovoljni razšli quando le decisioni furono confermate anche dal segretario, se ne andarono contenti
pog. pren. bog požegnaj buon pro' gli faccia!; salute! - práskati (-am)
A) imperf.
1. grattare; graffiare; raschiare:
praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
2. grattare, crepitare, stridere:
krogle so praskale le pallottole crepitavano
praskati po časopisih scrivere su giornali
praskati po strunah strimpellare la chitarra
3. pog. andare, camminare
B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
praskati se po glavi grattarsi la testa
pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui - práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - právljica (-e) f
1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole
2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto
3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro
4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - praznína (-e) f
1. vuoto, vacuità (tudi pren.), fatuità, vanità:
praznina v oblastnih strukturah vuoti di potere
pustiti (za seboj) veliko praznino lasciare un gran vuoto
čutiti praznino v želodcu sentire un languore di stomaco
praznina slave la fatuità della gloria
2. (vrzel) lacuna, lacunosità:
v njegovem znanju so kar velike praznine le sue cognizioni presentano grosse lacune