zób (-á) m
1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo
2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)
3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
Zadetki iskanja
- zvŕhan (-a -o) m raso, colmo, pieno zeppo, strapieno:
dati česa zvrhano mero dare di qcs. una misura abbondante
zvrhan kozarec bicchiere pieno colmo
prinesti zvrhan koš novic portare un sacco di notizie
imeti zvrhano mero križev in težav avere tantissime difficoltà
imeti zvrhano mero talenta essere molto dotato - žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - žégen (-gna) m
1. pog. (blagoslov) benedizione; ekst. benestare:
dati žegen, dobiti žegen benedire, dare il benestare, avere il benestare
poročiti se brez žegna sposarsi con rito civile
2. rel.
(velikonočni) žegen cibi pasquali benedetti
3. pog. pren.
blažev žegen palliativo
4.
kolomonov žegen libro di formule magiche - žéhta (-e) f pog. bucato:
imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
pren. velika žehta pulizie generali - žêna (-e) f
1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
vzeti za ženo prendere in moglie
izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia
2. donna:
osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
biti blažen med ženami essere beato fra le donne
bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
bela žena fantasma vestito di bianco - žerjávica (-e) f
1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti
2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti - žíg (-a) m
1. timbro, bollo:
dati, odtisniti žig timbrare, applicare un timbro
poštni žig timbro postale
mokri, suhi žig bollo a umido, a secco
2. marchio (tudi vet. ):
sramotni žig marchio d'infamia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. čistinski žig marchio
pošta priložnostni žig timbro speciale, commemorativo
3. les. martellata - žívež (-a) m viveri, vettovaglie; approvvigionamento, cibo:
zaloge živeža scorte, provviste di viveri
dati komu živež in stanovanje dare a qcn. vitto e alloggio, provvedere qcn. di vitto e alloggio - življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo - žlíca (-e) f
1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile
2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai
3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte
4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola - žonglírati (-am) imperf.
1. fare giochi di prestigio, di equilibrio, di destrezza
2. giocherellare, giocare; ekst. manovrare, maneggiare abilmente:
žonglirati s podatki maneggiare dati