sghembo
A) agg. kriv, ukrivljen, vijugast; poševen:
a sghembo vijugasto, postrani
B) avv. poševno, postrani:
andar sghembo iti postrani
Zadetki iskanja
- sghimbēscio agg. (m pl. -sci) kriv, poševen, postrani:
camminare a sghimbescio hoditi postrani
scrivere a sghimbescio pisati poševno - sgolarsi v. rifl. (pres. mi sgolo) kričati, peti na vse grlo, na vsa pljuča, na ves glas:
sgolarsi a dire na ves glas dopovedovati - sgravio m (pl. -vi)
1. razbremenitev; olajšava:
sgravio fiscale davčna olajšava
2. pren.
a sgravio di, per sgravio di za odpravo, za olajšanje; da bi si olajšal:
per sgravio di coscienza devi confessare če si hočeš olajšati vest, priznaj - sgridata f ukor, graja:
fare una sgridata a koga ošteti, pokarati, okregati
prendersi una sgridata biti okregan, slišati jih - sgrondo m odcejanje; odtok:
tetto a sgrondo strma streha - sguardo m
1. gledanje, pogled:
sguardo dolce, truce mil, divji pogled
a primo sguardo na prvi pogled
dare, gettare uno sguardo pogledati
non degnare d'uno sguardo še pogledati ne
2. pogled; ekst. oči:
fin dove arriva lo sguardo do koder seže pogled
fissare lo sguardo su qcn. koga srepo gledati
3. razgled:
bello sguardo razgledišče - sguincio m (pl. -ci)
a sguincio, di sguincio postrani - shájati2 (-am) imperf.
1. vivere, convivere, andare d'accordo
2. campare, cavarsela, sbarcare il lunario
3.
ne shajati brez essere indispensabile, non poter fare a meno di
brez očal ne more shajati non può fare a meno degli occhiali - shéma (-e) f
1. schema, traccia, trama:
shema parnega stroja schema di una macchina a vapore
shema predvidenih oddaj palinsesto
2. modello, modulo:
idejne, miselne sheme moduli ideali, concettuali
3. lingv., lit. schema:
naglasna shema schema accentuativo
metrična shema schema metrico - shruméti (-ím) perf. muoversi sferragliando, rombando:
plaz shrumi s hriba la valanga precipita rombando a valle - sicèr
A) konj.
1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi
2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa
3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo
4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture
B) adv.
1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti
2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose - sicurezza f
1. varnost:
camera di sicurezza zapor
cassetta di sicurezza sef
cintura di sicurezza avto varnostni pas
congegno, dispositivo di sicurezza varnostna naprava
misura di sicurezza varnostni ukrep
lampada di sicurezza mont. varnostna svetilka
pubblica sicurezza javna varnost, policija
agente di pubblica sicurezza policist
sicurezza sociale socialno zavarovanje
uscita di sicurezza pomožni izhod
valvola di sicurezza tehn. varnostni ventil
vetro di sicurezza varnostno steklo
2. samozavest, odločnost:
agire con sicurezza delovati, ukrepati odločno
3. gotovost; zanesljivost; zaupanje:
ispirare sicurezza a qcn. zbujati komu zaupanje - sídro (-a) n
1. navt. ancora:
dvigovati, spuščati sidro salpare, gettare l'ancora, le ancore
vreči sidro gettare l'ancora, le ancore
admiralsko sidro ancora ammiragliato
danforthovo sidro ancora Danforth
plužno sidro ancora a vomere
2. teh. ancora, ancoraggio - silenziatore m
1. avto glušnik
2. voj. dušilec:
mettere il silenziatore a un giornale pren. cenzurirati časopis - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - simpatia f
1. simpatija, nagnjenje, naklonjenost:
avere, nutrire, provare, sentire simpatia per qcn., qcs. gojiti simpatije do koga, česa, biti naklonjen komu, čemu
andare a simpatia, giudicare per simpatia biti pristranski, soditi po simpatiji
2. simpatičnost
3. fiz., psihol., med. simpatija - simpatico1
A) agg. (m pl. -ci)
1. simpatičen; prijeten, privlačen, vabljiv, zabaven:
essere, riuscire simpatico a qcn. biti komu simpatičen
2.
inchiostro simpatico simpatetično črnilo
B) m (f -ca; m pl. -ci) simpatična, prikupna oseba - simpózij (-a) m
1. simposio, convegno:
udeležiti se simpozija partecipare a un convegno
simpozij o varstvu okolja simposio sulla tutela dell'ambiente
2. (pri starih Grkih) simposio, banchetto, convito - singhiōzzo m
1. kolcanje:
avere il singhiozzo kolcati
2.
singhiozzi pl. ihtenje, jok
3. skok, sunek:
a singhiozzo skokoma
sciopero a singhiozzo stavka s prekinitvami