Franja

Zadetki iskanja

  • hudó adv.

    1. molto, assai; gravemente:
    hudo podražiti rincarare (di) molto
    hudo zebsti fare un gran freddo
    biti hudo bolan essere gravemente ammalato
    biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
    hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

    2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
    hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

    3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
    materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
    biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
    biti hudo po domu avere nostalgia della casa
    hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
    hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
    s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
    pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
    nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti
  • hújšati2 (-am)

    A) imperf. tr. peggiorare, deteriorare

    B) hújšati se (-am se) imperf. refl. peggiorare, peggiorarsi; deteriorare, deteriorarsi:
    bolezen se mu hujša la sua malattia va peggiorando
  • hvála (-e)

    A) f lode, elogio, plauso:
    zaslužiti hvalo meritare lodi
    hvalo peti tessere lodi
    hvale vreden lodevole
    hvale željan desideroso, avido di lode

    2. ringraziamento; pren.
    kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
    pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

    B) hvála inter. grazie:
    hvala lepa! tante grazie!
    iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
    tisočkrat hvala! mille grazie!
    hvala enako! grazie altrettanto!
    hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
    hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
    še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
    iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)
  • hváliti (-im)

    A) imperf. ➞ pohvaliti

    1. lodare, elogiare; esaltare:
    gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
    pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso

    2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
    hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
    rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

    B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
    ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca
  • ideál (-a) m ideale:
    boriti se za ideal lottare per un ideale, perseguire un ideale
    ideali svobode in pravičnosti ideali di libertà e giustizia
    družbeni, politični, verski ideal ideale sociale, politico, religioso
    ideal lepote, čednosti ideale di bellezza, di virtù
  • ideale

    A) agg.

    1. miseln, idealen; namišljen, neresničen

    2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
    società ideale idealna družba
    gas ideale fiz. idealni plin

    B) m

    1. ideal; vzor; ideja:
    lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo

    2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
    uomo privo di ideali človek brez idealov
  • identificírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (istovetiti, enačiti) identificare:
    identificirati dva pojma identificare due concetti

    2. (ugotavljati identiteto) identificare:
    identificirati truplo, mrliča identificare un cadavere

    B) identificírati se (-am se) perf., imperf.

    1. (istovetiti se) identificarsi:
    identificirati se z osebami v filmu identificarsi coi personaggi del film

    2. publ. concordare, convenire:
    identificirati se s sklepi seje concordare con le decisioni della seduta
  • igiēnico agg. (m pl. -ci)

    1. higieničen, higienski:
    assorbente igienico higienski vložek

    2. higienski:
    impianti igienici gradb. sanitarije

    3. pren. pog. primeren, priporočljiv:
    è furioso; sarebbe igienico evitarlo besen je; priporočljivo bi se ga bilo izogibati
  • ignoranza f

    1. nevednost, nepoznavanje:
    la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja

    2. neznanje, neizobraženost

    3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
    comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
    PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti
  • ignōto

    A) agg. neznan; nepoznan; skrit, nejasen
    monumento al Milite Ignoto spomenik neznanemu junaku

    B) m

    1. neznano:
    temere l'ignoto bati se neznanega

    2. (f -ta) neznanec, neznanka:
    un nuovo colpo dei soliti ignoti publ. nov (lopovski) podvig običajnih neznancev
  • igráti (-ám)

    A) imperf.

    1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
    igrati Hamleta recitare la parte di Amleto

    2. muz. suonare:
    igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
    igrati violino suonare il violino
    igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria

    3. šport. giocare:
    igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
    igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa

    4. igre giocare:
    igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
    igrati za denar giocare a soldi
    igrati športno stavo giocare al totocalcio
    igrati na loteriji giocare alla lotteria

    5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare

    6. pren. tremolare (muscoli, vene)

    7. pren. tremolare, trepidare:
    v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
    svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
    pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
    pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
    pren. igrati komedijo recitare la commedia
    pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
    pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
    pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    igrati na borzi giocare in borsa

    B) igráti se (-am se) imperf. refl.

    1. giocare:
    igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino

    2. giocherellare, trastullarsi

    3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
    igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
    igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
    dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero
  • íhta (-e) f

    1. ira, stizza

    2. (vnema, zagnanost) fervore, lena:
    lotil se je dela z veliko ihto si mise al lavoro di buona lena

    3. singhiozzo

    4. pren. (ihtav človek) impetuoso, iracondo
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • illusione f

    1. iluzija, čutna prevara:
    illusioni ottiche optične prevare

    2. slepilo, utvara, samoprevara, blodnja, varljivo upanje; neuresničljiva sanjarija:
    farsi illusioni delati si iluzije, slepiti se, gojiti prazne upe
  • imbarazzo m

    1. težava, ovira

    2. nelagodnost, neprijetnost, zmedenost:
    essere in imbarazzo biti v zadregi, počutiti se neprijetno

    3. zadrega, težava, negotovost:
    c'è solo l'imbarazzo della scelta zadrega je samo v preveliki izbiri
  • imbecillità f

    1. psihol. imbecilnost

    2. neumnost; topoglavost; bedarija:
    dire una grossa imbecillità debele se znebiti, govoriti bedarije
  • imbrodare v. tr. (pres. imbrōdo) ➞ imbrodolare
    PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja
  • imbuggerarsi v. rifl. (pres. mi imbuggero)
    imbuggerarsi (di) pog. ne se zmeniti (za), požvižgati se (na)
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • imenováti (-újem)

    A) imperf.

    1. dare un nome, chiamare:
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome

    2. nominare

    3. (izbrati) nominare. eleggere

    4. dire, chiamare, ritenere:
    imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo

    B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
    ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino