hudó adv.
1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso
2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno
3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti
Zadetki iskanja
- hújšati2 (-am)
A) imperf. tr. peggiorare, deteriorare
B) hújšati se (-am se) imperf. refl. peggiorare, peggiorarsi; deteriorare, deteriorarsi:
bolezen se mu hujša la sua malattia va peggiorando - hvála (-e)
A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode
2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro) - hváliti (-im)
A) imperf. ➞ pohvaliti
1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso
2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca - ideál (-a) m ideale:
boriti se za ideal lottare per un ideale, perseguire un ideale
ideali svobode in pravičnosti ideali di libertà e giustizia
družbeni, politični, verski ideal ideale sociale, politico, religioso
ideal lepote, čednosti ideale di bellezza, di virtù - ideale
A) agg.
1. miseln, idealen; namišljen, neresničen
2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
società ideale idealna družba
gas ideale fiz. idealni plin
B) m
1. ideal; vzor; ideja:
lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo
2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
uomo privo di ideali človek brez idealov - identificírati (-am)
A) perf., imperf.
1. (istovetiti, enačiti) identificare:
identificirati dva pojma identificare due concetti
2. (ugotavljati identiteto) identificare:
identificirati truplo, mrliča identificare un cadavere
B) identificírati se (-am se) perf., imperf.
1. (istovetiti se) identificarsi:
identificirati se z osebami v filmu identificarsi coi personaggi del film
2. publ. concordare, convenire:
identificirati se s sklepi seje concordare con le decisioni della seduta - igiēnico agg. (m pl. -ci)
1. higieničen, higienski:
assorbente igienico higienski vložek
2. higienski:
impianti igienici gradb. sanitarije
3. pren. pog. primeren, priporočljiv:
è furioso; sarebbe igienico evitarlo besen je; priporočljivo bi se ga bilo izogibati - ignoranza f
1. nevednost, nepoznavanje:
la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja
2. neznanje, neizobraženost
3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti - ignōto
A) agg. neznan; nepoznan; skrit, nejasen
monumento al Milite Ignoto spomenik neznanemu junaku
B) m
1. neznano:
temere l'ignoto bati se neznanega
2. (f -ta) neznanec, neznanka:
un nuovo colpo dei soliti ignoti publ. nov (lopovski) podvig običajnih neznancev - igráti (-ám)
A) imperf.
1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
igrati Hamleta recitare la parte di Amleto
2. muz. suonare:
igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
igrati violino suonare il violino
igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria
3. šport. giocare:
igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa
4. igre giocare:
igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
igrati za denar giocare a soldi
igrati športno stavo giocare al totocalcio
igrati na loteriji giocare alla lotteria
5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare
6. pren. tremolare (muscoli, vene)
7. pren. tremolare, trepidare:
v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
pren. igrati komedijo recitare la commedia
pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
igrati na borzi giocare in borsa
B) igráti se (-am se) imperf. refl.
1. giocare:
igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino
2. giocherellare, trastullarsi
3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero - íhta (-e) f
1. ira, stizza
2. (vnema, zagnanost) fervore, lena:
lotil se je dela z veliko ihto si mise al lavoro di buona lena
3. singhiozzo
4. pren. (ihtav človek) impetuoso, iracondo - il art. determ. m sing.
1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka
2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati
3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši
4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram
5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija - illusione f
1. iluzija, čutna prevara:
illusioni ottiche optične prevare
2. slepilo, utvara, samoprevara, blodnja, varljivo upanje; neuresničljiva sanjarija:
farsi illusioni delati si iluzije, slepiti se, gojiti prazne upe - imbarazzo m
1. težava, ovira
2. nelagodnost, neprijetnost, zmedenost:
essere in imbarazzo biti v zadregi, počutiti se neprijetno
3. zadrega, težava, negotovost:
c'è solo l'imbarazzo della scelta zadrega je samo v preveliki izbiri - imbecillità f
1. psihol. imbecilnost
2. neumnost; topoglavost; bedarija:
dire una grossa imbecillità debele se znebiti, govoriti bedarije - imbrodare v. tr. (pres. imbrōdo) ➞ imbrodolare
PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja - imbuggerarsi v. rifl. (pres. mi imbuggero)
imbuggerarsi (di) pog. ne se zmeniti (za), požvižgati se (na) - imé (-na) n
1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio
2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome
3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona - imenováti (-újem)
A) imperf.
1. dare un nome, chiamare:
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome
2. nominare
3. (izbrati) nominare. eleggere
4. dire, chiamare, ritenere:
imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo
B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino