Franja

Zadetki iskanja

  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sèm adv.

    1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
    poglej, pridi sem guarda, vieni qua

    2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
    sem gor quassù
    sem dol quaggiù
    pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

    3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
    denar sem! qua i soldi!
    natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

    4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
    že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

    5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
    nihati sem in tja dondolarsi qua e là
    pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
    časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
    med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

    6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
    vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
    pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
    tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
  • sembianza f knjižno

    1. podoba, podobnost:
    a sembianza di po podobi nekoga

    2. videz; pren. lažni videz

    3.
    sembianze pl. poteze, črte (obraza)
  • seme m

    1. agr. seme:
    seme ibrido hibridno seme
    semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
    olio di semi semensko olje
    si è perduto il seme pren. takih ni več
    porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje

    2. ekst. pog. koščica

    3. biol. seme, sperma

    4.
    semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)

    5. knjižno rod

    6. pren. seme, klica, začetek:
    il seme della discordia seme razdora

    7. igre barva (pri kartah)
  • seminare v. tr. (pres. semino)

    1. agr. sejati, zasejati:
    seminare il grano sejati žito
    seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
    seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega

    2. pren. raztresti, raztrositi

    3. pren. sejati:
    seminare discordia sejati razdor

    4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
    PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
    chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje
  • sēmpre avv.

    1. zmeraj, vedno:
    da sempre od pomneža
    di sempre večen
    per sempre za vedno, večno

    2. stalno

    3. vsakokrat

    4. še:
    stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?

    5. vendar; če

    6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
    è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen
  • sēnape

    A) f

    1. bot. gorčica (Brassica nigra):
    far venire la senape al naso a pren. koga ujeziti

    2. kulin. gorčica

    B) agg. invar. gorčično rumen
  • senátor (-ja) | -ka (-e) m, f senatore (-trice)
    dosmrtni senator senatore a vita
    imenovati za senatorja nominare, eleggere senatore, concedere il laticlavio
    hist. (senator Beneške republike) pregado
  • senatore m (f -trice)

    1. senator, senatorka:
    senatore a vita dosmrtni senator

    2. šport šalj. naveličan šampion
  • sensazione f

    1. fiziol. občutek, zaznava, vtis

    2. ekst. vtis, občutek, slutnja:
    ho la sensazione che la faccenda finirà male imam občutek, da se bo zadeva slabo končala

    3. veliko presenečenje, senzacija:
    a sensazione senzacionalističen
    fare sensazione vzbuditi osuplost
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sera

    A) f

    1. večer:
    a sera, di sera zvečer
    da mattina a sera, dalla mattina alla sera, da mane a sera od jutra do večera
    domani sera jutri zvečer
    l'altra sera predvčerajšnjim zvečer, predsinočnjim
    questa sera nocoj
    ieri sera sinoči
    a sera inoltrata pozno zvečer
    una di queste sere nekega večera
    giornale della sera večernik
    dare la buona sera voščiti dober večer
    fa sera, si fa sera, scende la sera večeri se

    2. večer (čas po večerji):
    abito da sera večerna obleka

    3. pren. knjižno starost; smrt

    B) agg. invar. publ. večeren:
    stampa sera večerni tisk
  • sereno

    A) agg.

    1. jasen, veder:
    a ciel sereno na prostem
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

    2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
    giudizio sereno nepristranska sodba

    B) m

    1. vedro nebo, vreme:
    è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

    2. prosto:
    al sereno na prostem, pod milim nebom

    3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled
  • sērie f invar.

    1. serija, zaporedna vrsta, sosledje, red (tudi ekst.):
    di serie serijski, ki se izdeluje v serijah
    in serie nepretrgoma; ekst. serijski, malo vreden
    fabbricazione in serie serijska izdelava
    una vettura fuori serie, una fuori serie avto izvenserijski avto, izdelan po naročilu

    2. filat. serija

    3. mat. vrsta, zaporedje

    4. glasba tonski niz

    5. šport liga:
    squadra di serie A, B moštvo prve, druge lige
    di serie B pren. drugorazreden, manjvreden
  • sermone m

    1. govor

    2. relig. pridiga

    3. sermon, (grajalna) pridiga:
    fare un sermone a qcn. komu držati pridigo
  • sērpe f

    1. zool. kača:
    a serpe vijugasto, spiralno
    serpe d'acqua (natrice) belouška (Natrix natrix)
    serpe nasuto (driofide) zelena bičevnica, zeleni drvolaz (Dryophis mycterizans)
    scaldare una serpe in seno pren. greti gada na prsih

    2. pren. kača, zahrbtnež
  • serpēnte m

    1. zool. kača:
    serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
    serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
    serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
    serpente di mare pren. novinarska raca
    serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
    serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
    l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
    la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike

    2. kačja koža

    3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec

    4. ekon.
    serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača
  • serramanico m
    coltello a serramanico nož na vzmet, žepni nož
  • serrare

    A) v. tr. (pres. sērro)

    1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
    serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
    serrare a chiave zakleniti, zaklepati

    2. stisniti, stiskati:
    serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
    serrare le file strniti vrste
    serrare gli occhi pren. umreti
    serrare le vele navt. speti jadra

    3. pospešiti, pospeševati:
    serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

    4. pritisniti, pritiskati:
    serrare il nemico pritiskati na sovražnika

    B) v. intr. zapreti, zapirati se

    C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se